Zunanji sloj osebnosti, torej obraz, ki ga kažemo svetu, v telesni psihoterapiji imenujemo Maska. To je tisti del nas, ki je usklajen z idealizirano sliko, podobo, ki smo jo zgradili, da bi skrili in zaščitili ranljivega in ranjenega otroka, kar smo nekoč bili.
Maska nas lahko varuje in tudi prikrajša. Kdaj jo potrebujemo in kdaj jo je bolje odložiti?
Kaj je maska in kako se izgrajuje?
Maska je naša reakcija na bolečino ali zavrnitev. Ustvarili smo jo v procesu odraščana in dozorevanja zato, da bi kontrolirali druge, izpolnjevali njihova pričakovanja ali v želji, ali druge držali na varni razdalji.
Dokler odrasla oseba ponovno ne občuti in odpusti izvornih ran iz otroštva, ki so povzročile nastanek maske, bodo te rane ostale zamrznjene v osebnosti in se bodo aktivirale v sedanjosti.
Slađana Anderle, specializantka telesne psihoterapije
Če pričakujemo zavrnitev in neodobravanje zaradi tega, kar smo, potem bomo prav to ustvarjali v naših odnosih. Privlačimo ljudi, ki nas zavrnejo, kritizirajo, da potrdimo svoje največje strahove. Če si svojih resničnih občutkov in potreb ne priznamo, ti tudi ne morejo biti izpolnjeni. Če svojega resničnega jaza ne izražamo in sprejemamo, potem nikoli ne bo mogel dobiti ljubezni in spoštovanja drugih. Dejstvo, da drugi ne sprejemajo naše maske, nas ne prepriča, da postanemo bolj pristni, ampak ustvarja prividno potrebo, da moramo zgraditi še bolj popolno masko.
Začarani krog začne delovati v odnosu z ljudmi in v nas samih. Nosi občutek, da smo žrtev, ali napačno prepričanje, da so drugi odgovorni za našo srečo ali nesrečo. Ko smo v maski, smo osredotočeni na reakcije do drugih ljudi in s tem odcepljeni od svojega notranjega izvora (intuicije, nagonov, impulzov).
Kako odkrijete, kakšne maske nosite
Pogosto masko lahko odkrijete tako, da se vprašate: »Kakšen vtis želim ustvariti in zakaj?«.
Če smo nagnjeni k presojanju sebe in drugih, če smo skrivnostni in se bojimo izpostaviti, potem je zagotovo v ozadju prisotna maska. Naša maska je aktivna tudi, če čutimo sram, tesnobo ali krivdo, ker ne izpolnjujemo pričakovanj. Vedno znova moramo preveriti to zgrešeno prepričanje o sebi in si drzniti in dovoliti, da pokažemo svoj resnični jaz v sedanjem trenutku.
Kakšne maske poznamo
Obstajajo tri vrste mask ali kombinacija le-teh. Vsaka maska nezavedno izbere enega od treh principov:
- ljubezen,
- moč ali
- modrost/jasnost.
V integrirani osebnosti vsi trije principi delujejo skladno. Vendar smo velikokrat toliko odtujeni in potopljeni v dualnost, da te principe dojemamo kot nasprotujoče. Zato vsaka maska favorizira enega od teh principov kot pot za obrambo pred ranjenostjo.
V procesu, ko ustvarjamo neprebojno, neranljivo popolnost kot obrambo pred ranljivostjo, se te tri lastnosti izkrivijo: ljubezen se spremeni v podrejenost, moč v kontrolo in agresijo ter modrost v odmik. Dokler se tega ne zavedamo in sprejmemo, ne moremo sneti svoje maske.
Ko MASKO – svoj lažni jaz kažemo drugim kot ščit pred lastno ranljivostjo, na ta način skušamo preprečiti sebi in drugim, da bi nam prišli dovolj blizu, da bi nas lahko ranili.
Maska ljubezni
Prva maska je MASKA LJUBEZNI. Z njo ugajamo drugim, da bi mi sami dobili odobravanje, pomoč in ljubezen. Ljudje, ki jo nosijo, so prijazni, polni ljubezni, podrejeni, odvisni od drugih in zanikajo sami sebe (žrtev). Zaradi svoje dobrote lahko čutijo moralno premoč in prezir do drugih. Pod masko ljubezni se skriva močna povezanost z resničnimi čustvi ljubezni. Oseba je lahko velikodušna, ima rada druge in iskreno skrbi zanje.
Maska moči
Druga maska, MASKA MOČI, zanika potrebo po ljubezni, varnosti, tolažbi, nežni podpori in komunikaciji z drugimi. Sramuje se lastne ljubezni in potrebo po ljubezni dojema kot šibkost. Osebe s to masko visoko cenijo samokontrolo ter se zakopljejo v pretirano aktivnost, izražajo lažno moč in odbijajo druge. Da bi sneli to masko, moramo sprejeti svoje slabosti in nepopolno človeško naravo ter izraziti svoje potrebe. Takrat lahko pod to masko najdemo resnično moč in željo, da v svetu delujemo učinkovito in odgovorno.
Maska znanja
MASKA ZNANJA je poskus, da bi ubežali težavam in ranljivosti življenja tako, da ves čas izgledamo popolnoma mirno in odmaknjeno. Osebe s to masko verjamejo, da bodo varnost in samospoštovanje dosegle tako, da se dvignejo nad vse probleme in ne dovolijo, da bi življenje vplivalo nanje. Imajo izkrivljeno prepričanje, da bodo vsi problemi izginili, če jih uspešno zanikajo. Njihova čustva so nedotaknjena ali skrita in take osebe potrebujejo veliko spodbude, da jih izrazijo.
Kako odložiti masko in zaživeti bolj polno
Če se sami ne zavedamo svoje maske, jo bodo drugi bolje videli. Vendarle, bolj ko se je zavedamo, manj bo nalepljena na nas.
Maska je v bistvu tisti del nas, ki slepi sam sebe in druge. Ego se identificira prav s tem, zunanjim, delom nas. Pomembno je zavedanje, da to ni vse, kar smo. Samo s povezanostjo z globljim spontanim bitjem pridemo do sreče, užitka, ljubezni in notranjega miru. Včasih na tej poti potrebujemo pomoč, podporo in ustrezno spodbudo.
V telesni psihoterapiji pot od prepoznavanja in zavedanja maske vodi do resničnega dela osebnosti in resničnega občutenja, da zaslužimo ljubezen prav taki, kot smo. Zato je tako pomembno prepoznavanje in zavedanje maske ter sprejemanje ran iz otroštva, hkrati pa to prinaša večjo pretočnost, več življenja in užitka.
O avtorici
Slađana Anderle, specializantka telesne psihoterapije
univ. dipl. sociologinja, CIR Slovenija
Slađana Anderle je poklicno delovala na področju zdravstva in socialnega varstva. Po zaključku štiriletnega programa Centra za integrativni razvoj v Zagrebu in pridobitvi naziva specializant telesno usmerjene psihoterapije pa deluje v zasebni terapevtski praksi.
Svojo energijo usmerja v delo s klienti in v formalno postavitev in poln zagon programa telesno usmerjene psihoterapije v Sloveniji.
“Proaktiven posameznik lahko porabi vse življenje, da bi spremenil nezadostne dele sebe. S tem trudom se ujame v zanko, saj s stalnim popravljanjem sebe hrani prepričanje, da je lahko še boljši in tako ne bo nikoli dovolj dober. Bistvo našega bivanja pa je v soočenju, sprejemanju in globoki ljubezni do nas samih prav takih, kakršni smo.”
O programu telesne psihoterapije v Sloveniji:
CIR Slovenija je program Centra za integrativni razvoj iz Zagreba, ki je v tem delu Evrope prvi akreditirani inštitut za usposabljanje o telesno usmerjeni psihoterapiji in deluje 20 let. Z izobraževanjem v programu udeleženci pridobijo kompetence in pogoje za pridobitev licence telesno usmerjenega psihoterapevta v skladu z evropskimi in lokalnimi standardi. V letošnjem letu program v Sloveniji zaključuje prva generacija, vpisujejo pa že novo. Več o programu: https://cir.si.
