NIJZ pojasnjuje, da pojem maternalna umrljivost označuje smrt ženske v času nosečnosti ali v 42 dneh po koncu nosečnosti, ne glede na trajanje in mesto nosečnosti, zaradi kakršnega koli vzroka, ki je povezan z nosečnostjo ali s postopki v nosečnosti, toda ne zaradi naključnih vzrokov ali okoliščin.
Amerika najslabša med državami z visokimi dohodki
Kljub temu, da se je od začetka pandemije kovida maternalna umrljivost v ZDA znižala, ima med državami z visokimi dohodki najvišjo stopnjo maternalne umrljivosti, razkriva novo poročilo fundacije Commonwealth Fund. V letu 2022 je bilo v ZDA 22 maternalnih smrti na 100.000 živorojenih otrok, na Norveškem pa nobene.
Zaradi relativne redkosti dogodka, lahko kazalnik (stopnja umrljivosti mater na 100.000 živorojenih otrok) prikaže nenaden porast ali upad pojava, opozarjajo na NIJZ. Pojasnjujejo, da se to zgodi, ker en primer v majhni populaciji pomeni veliko vrednost denimo v deležu prebivalcev. “V Sloveniji se zaradi nizkega števila rojstev (v zadnjih letih manj kot 20.000 letno) stopnja maternalnih smrti izražena na 100.000 živorojenih otrok lahko iz leta v leto precej spreminja, zato se podatki prikazujejo s pomočjo triletnih povprečij. V Sloveniji je triletna povprečna stopnja maternalne umrljivosti v letu 2020 znašala 4.5 maternalnih smrti na 100.000 živorojenih otrok.“
V letu 2020 je bila povprečna stopnja maternalne umrljivosti (na 100.000 živorojenih otrok):
- v ZDA: 21.1
- v Evropi: 13.2
- v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske: 9.8
- v Avstraliji: 2.9
Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je v svetu leta 2020 stopnja maternalne umrljivosti znašala 223 na 100.000 živorojenih otrok. Vendar je največji delež teh v državah v razvoju z nizkimi dohodki. Denimo, 70 odstotkov vseh maternalnih smrti na svetu leta 2020 je bilo zabeleženih v subsaharski Afriki
V Sloveniji se vsak primer obravnava individualno
V Sloveniji se zaradi nizkega števila rojstev (v zadnjih letih manj kot 20.000 letno) stopnja maternalne umrljivosti izražena v številu maternalnih smrti na 100.000 živorojenih otrok lahko iz leta v leto precej spreminja. Po zelo visokih stopnjah maternalne umrljivosti, ki smo jih v Sloveniji beležili v sredini prejšnjega desetletja (leta 1985 je bilo 16 maternalnih smrti na 100.000 živorojenih otrok), se je stopnja zniževala in je zadnja leta relativno stabilna (4.5 na 100.000 živorojenih otrok).
Od leta 2004 na NIJZ deluje multidisciplinarna Delovna skupina za obravnavo podatkov o maternalnih smrti. Delovna skupina vsak primer maternalne smrti obravnava individualno na sejah, ki običajno potekajo enkrat letno. Obravnava vsakega individualnega primera je izredno temeljita, podprta z dokumentacijo, zaradi česar je proces dolgotrajen, kar vpliva tudi na daljši časovni zamik pri pripravi in objavi podatkov.
Zaradi majhnega letnega števila rojstev in nizke pojavnosti maternalnih smrti je vedno možno razkritje posameznih primerov, zaradi tega le te objavljajo zelo previdno, saj so zavezani načelu varstva osebnih podatkov in statistične zaupnosti. Gre namreč za izjemno občutljive podatke, velikokrat povezane z diagnozami duševnih težav in raka, še pravijo na NIJZ.
Viri: