V Nemčiji zaradi davice umrl desetletni deček

STA, N. K. , 29. januar 2025
Infektologija
Otrok s kisikovo masko v bolnici
Foto: Profimedia

V Nemčiji je po večmesečnem zdravljenju v bolnišnici umrl desetletni deček, ki je zbolel za davico.

Deček iz dežele Brandenburg v bližini Berlina je bil septembra lani sprejet na pediatrično kliniko v Potsdamu zaradi akutnega vnetja mandeljnov. Kasneje so zdravniki ugotovili, da je zbolel za davico, zato so ga premestili na kliniko v Berlinu, kjer so ga priključili na respirator. Po navedbah pristojnih oblasti deček ni bil cepljen proti tej nalezljivi bolezni.

Okužbo z davico so kasneje potrdili tudi pri eni osebi iz dečkovega družinskega kroga. Ta je bil cepljen in je bolezen prebolel v blažji obliki.

Smrtni primeri davice so v Nemčiji redki

Nemški inštitut za javno zdravje je leta 2023 poročal o eni smrti zaradi kožne davice pri odraslem bolniku, lani pa o eni smrti zaradi respiratorne oblike bolezni.

V Sloveniji so zadnji primer davice zabeležili leta 1967, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Davico povzroča bakterija Corynebacterium diphtheriae

Za bolezen so značilne vnetne spremembe na sluznici nosu, žrela in kože, kjer se pojavi belkasta obloga. Če se ta razširi v sapnik in sapnice, lahko povzroči resne zaplete, vključno z zadušitvijo, opozarja NIJZ na svoji spletni strani.

Prenos okužbe je kapljičen, posreden ali neposreden, s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, prek predmetov in tudi živil.

Okužba lahko poteka brez simptomov ali pa kot huda smrtna bolezen. Bolezenske težave so odvisne od mesta okužbe, odpornosti okužene osebe, strupenosti bakterije in morebitnega razsoja toksina v kri. Čas od okužbe do nastopa bolezni je od enega dneva do šest dni. Klinično se davica pojavlja v dveh oblikah: kot lokalna davica, ki je posledica okužbe zgornjih dihal ali kože in kot davica, ki je posledica razsoja toksina v kri in oddaljene organe.

Za lokalno davico je značilen pojav t. i. pseudomembran, to je belkastih oblog, ki se postopoma debelijo in lahko ovirajo dihanje, zlasti, če se širijo po žrelu, v sapnik in sapnici. Bolnik postane hripav, postopoma popolnoma izgubi glas, začne lajajoče kašljati. Pojavi se sikanje, oteženo dihanje, bolnik pomodri. Pseudomembrane lahko povsem zaprejo dihalne poti in pride do zadušitve. Najresnejši in najpogostejši so zapleti zaradi razsoja toksina v kri in njegovega učinka na srce in osrednje živčevje.

Davico učinkovito in varno preprečujemo s cepljenjem. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Ponovna cepljenja sledijo vsakih 10 let z enim odmerkom. V primeru, da bi bile osebe v stiku z bolnikom s potrjeno davico, bi s pregledom brisa žrela ugotovili morebitno prisotnost te bakterije. Če je bakterija v žrelu teh oseb prisotna in so osebe bile cepljene proti davici, jih začnemo zdraviti z antibiotiki. Osebe, ki so bile v stiku z bolnikom in niso bile cepljene, cepimo in začnemo zdraviti z antibiotikom.

V razvitem svetu redka, ponekod se še pojavlja

Davica se pojavlja predvsem pri ljudeh, ki živijo v slabih socialno-ekonomskih razmerah. Največ obolenj je pozno jeseni in v zimskih mesecih. Odpornost proti bolezni po cepljenju postopoma upada. Pojavljanje davice se je v zadnjih 50-tih letih v razvitem svetu izredno zmanjšalo, bolezen pa se še vedno pojavlja v Indiji, Nigeriji, Braziliji, Indoneziji, Filipinih. Leta 1990 se je v bivših državah Sovjetske zveze začela obsežna epidemija davice, ki so jo s težavo zajezili.

Vira:

  • STA
  • NIJZ: Davica. Dostopno na: Davica. Zadnji dostop: Januar 2025
Avtor
Piše

STA, N. K.

Več novic

New Report

Close