O tem, kako v primeru duševnih stisk priti do obravnave in kako ta poteka, smo se pogovarjali z dr. Radivojem Pribaković Brinovcem, dr. med., vodjo Programa MIRA in predstojnikom Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ. Zaupal nam je, da se v Centrih za duševno zdravje pri zagotavljanju pomoči ob duševnih stiskah soočajo s kar nekaj izzivi, še posebej pri obravnavi otrok in mladostnikov, za katere v zdravstvenih domovih že desetletja delujejo dispanzerji za mentalno zdravje, vendar so zaradi kadrovskih omejitev v preteklosti lahko obravnavali le del otrok s težavami v duševnem zdravju. Tudi v Centrih za duševno zdravje odraslih se soočajo s povečanjem števila iskalcev pomoči in z izzivi vzpostavljanja interdisciplinarne obravnave.
Kako priti do obravnave?
Ker želimo zmanjšati breme stigme, za obravnavo v Centru za duševno zdravje ni potrebna napotnica, lahko pa se pride tudi z napotnico. Predvsem pri otrocih in mladostnikih napotnica predstavlja dragoceno informacijo o njihovem stanju. Sicer gredo osebe v duševni stiski, ki pridejo v času uradnih ur v sprejemno pisarno katerega od Centrov za duševno zdravje, skozi tako imenovani triažni postopek, izprašani so o težavah in na podlagi ugotovitev se jim dodeli termin za obravnavo pri strokovnjaku, za katerega se v triažnem postopku ugotovi, da bo najbolje prispeval k rešitvi njihovih težav. Nujna psihiatrična stanja, kot so samomorilno vedenje, akutne psihotične epizode, pa so v pristojnosti urgentnih pedo/psihiatričnih služb.
Koliko časa se čaka na prvo obravnavo?
Za odrasle običajno od enega do nekaj tednov, odvisno od obremenjenosti posameznega Centra za duševno zdravje. V Centrih za otroke in mladostnike je čakalna doba daljša. Na obravnavo pri specialistu otroške in mladostniške psihiatrije ali klinične psihologije, se zaradi že uvodoma omenjenega pomanjkanja, čaka več kot pol leta. Je pa čakalna doba odvisna tudi od nujnosti posameznikovih duševnih težav. V prihodnjih letih se obeta izboljšanje dostopnosti tudi za otroke in mladostnike, saj se je že pred leti začelo večati število razpisanih specializacij za pedopsihiatre, ki naj bi jih bilo v Sloveniji do leta 2026 dovoljšne število (70 – 80). Danes jih je malo več kot 30.
Obravnava poteka v Centrih za duševno zdravje ali osebe kdaj preusmerite drugam?
Obravnava poteka v Centrih za duševno zdravje, pri njej sodeluje multidisciplinarna ekipa, ki celostno naslavlja različne potrebe obravnavane osebe. V bolnišnice se napoti le uporabnike, pri katerih pride do poslabšanja, ki zahteva bolnišnično oskrbo.
V kakšnim primerih pa poteka obravnava na domu?
Ta poteka v okviru tako imenovane skupnostne psihiatrične obravnave uporabnikov in v teh primerih člani tima pridejo k osebam z duševnimi težavami na dom.
S kakšnimi težavami se ljudje najpogosteje obračajo po pomoč?
Veliko je potreb na področju oskrbe oseb z demenco, pri čemer največje breme običajno pade na svojce. Korona je izpostavila anksiozne in depresivne motnje, še posebej pri mlajših odraslih, študentih. Pri otrocih pa je veliko motenj hranjenja, vedenjskih težav, anksioznosti… Ne opažamo pa povečane rasti najtežjih psihotičnih duševnih motenj. So pa Centri za duševno zdravje tudi za osebe s temi težavami velika pridobitev, saj jim omogočajo skrb in podporo v njihovi lokalni skupnosti, v bližini njihovega doma.
Ali v Centrih za duševno zdravje izvajate tudi kakšne preventivne programe?
Preventivni programi, namenjeni otrokom in mladostnikom, so se v okviru sistematskih pregledov izvajali v predšolskem in šolskem obdobju že pred vzpostavitvijo Centrov za duševno zdravje, in se izvajajo še danes. Se pa v sklopu Centrov za duševno zdravje vzpostavlja program Neverjetna leta, ki je namenjen predvsem staršem in učiteljem pri delu z otroki z vedenjskimi motnjami, pa program Cool kids, ki je namenjen otrokom z anksioznimi motnjami.
Poudariti velja, da Centri za duševno zdravje pri nudenju pomoči osebam z duševnimi težavami opravljajo tudi vlogo povezovanja z drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih, ki lahko prispevajo k izboljšanju duševnega stanja obravnavane osebe. Denimo, Centri za otroke in mladostnike imajo v svojih timih tudi specialnega pedagoga, ki se povezuje s šolami, ter denimo logopeda. Vsi vključujejo tudi socialne delavce, da se pri reševanju socialnih stisk lažje povezujejo s Centri za socialno delo.
Kakšne programe pomoči še izvajate oziroma so v pripravi?
Nacionalni program duševnega zdravja z izrazito medresorskim programom naslavlja vse vidike duševnega zdravja, od priprave politik, krepitve duševnega zdravja preko različnih preventivnih ukrepov, do sodelovanja različnih služb, zdravstvenih in socialnih ter nevladnih organizacij.
Trenutno poteka kar nekaj aktivnosti. V naslednjem letu se načrtuje širitev mreže in vzpostavitev novih šestih oziroma sedmih Centrov za duševno zdravje. Usmerjamo se tudi na področje preprečevanja in zdravljenja nekemičnih zasvojenostih, kot so digitalna zasvojenost, z igrami na srečo, z internetnimi in pornografskimi vsebinami. Program MIRA si prizadeva za deinstitucionalizacijo oseb z dolgotrajno težko duševno motnjo, ki živijo v zavodih, da bi se vzpostavile stanovanjske skupnosti in bi se spodbujalo, kjer je to mogoče, vračanje teh oseb v njihovo domače okolje. V okviru Centrov za duševno zdravje odraslih se načrtujejo programi delavnic za podporo svojcem oseb z demenco. Gre za naraščajoč problem, tiho epidemijo, ki v slovenskem okolju še ni zadostno rešena. Breme oskrbe v večini primerov pade na svojce. Zavzemamo se, da se v psihiatričnih bolnišnicah na gerontopsiholoških oddelkih vzpostavijo večje zmogljivosti za obravnavo starejših z duševnimi motnjami.
Veliko je narejenega tudi pri izobraževanju laične javnosti. Ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja (10.10.) smo predstavili program Psihološke prve pomoči. Ta znanja lahko, tako kot znanja prve (medicinske) pomoči, rešujejo življenja, pomagajo osebi v duševni stiski dokler ji ni na voljo strokovna pomoč ali se njena stiska ne razreši. Pripravili smo smernice ukrepanja, kako se odzvati in kako pristopiti v primeru depresije, paničnega napada, samomorilnih mislih in pri prekomernem pitju alkohola.
