Leta 2018 je brazilski upokojenec večkrat iskal pomoč pri zdravnikih, ko je na penisu našel bradavico. “Da bi ugotovil, za kaj gre, sem obiskal več zdravstvenih klinik. Vsi zdravniki so dejali, da je to posledica odvečne kože, in mi predpisali zdravila,” se spominja 63-letnik. Vendar je kljub zdravilom bradavica še naprej rasla. To je začelo vplivati na njegovo spolnost in zakon. “S soprogo sva si bila kot brat in setra,” je povedal. Odločen, da poišče odgovor za svojo težavo je kar pet let hodil od specialista do specialista. Opravili so mu več biopsij in predpisali različna zdravila. Po pet letih, leta 2023 pa je končno dobil postavljeno diagnozo: rak penisa.
Rak penisa je zelo redek rak. V Sloveniji za rakom penisa zboli približno 10 bolnikov letno, večina je starejših od 60 let. Znaki raka penisa so: površinske spremembe, infiltrativne spremembe z razjedami ali rdečina na glavici ali koži penisa. Pri razsejani bolezni so lahko povečane bezgavke v dimljah. Dejavniki tveganja so fimoza (prirojena ali pridobljena zožitev kožice penisa), kajenje, kronično vnetje in okužba s HPV 16 in 18. Obrezovanje zmanjša pojavnost raka penisa za več kot trikrat.
Onkološki inštitut Ljubljana
Redek, vendar se pojavnost in umrljivost povečujeta
Brazilec je povedal, da so mu morali amputirati del penisa in priznava, da gre za vrsto raka, o kateri se je zelo težko pogovarjati z ljudmi. “Prvi tedni po operaciji so bili res težki in žalostni. Občutek, da nimaš dela penisa, je res grozen,” je povedal 63-Brazilec.
Rak na penisu je redek, vendar se pojavnost in umrljivost po vsem svetu povečujeta, piše BBC. Po najnovejših študijah je v Braziliji stopnja incidence ena najvišjih, in sicer 2,1 na 100.000 moških. Po podatkih brazilskega ministrstva za zdravje je bilo v desetletju med letoma 2012 in 2022 prijavljenih 21.000 primerov. Zaradi tega je umrlo več kot 4.000 ljudi, in opravljenih je bilo več kot 6.500 amputacij – v povprečju po dve vsak dan.
Bolnike z omejeno obliko bolezni se zdravi kirurško. Pri površinskih tumorjih lahko z izrezom tumorjev, krioterapijo ali lasersko koagulacijo. Pri tumorjih kožice penisa je možno obrezovanje, pri obsežnejših tumorjih pa delna ali popolna odstranitev penisa; ob povečanih dimeljskih bezgavkah tudi radikalna odstranitev dimeljskih bezgavk. Namesto kirurškega zdravljenja se lahko odločimo tudi za radikalno obsevanje penisa, ki več kot polovici bolnikov omogoča ohranitev penisa. Pooperativno obsevanje penisa oziroma dimelj izboljša lokalni nadzor nad boleznijo. Kemoterapija je pri raku penisa slabo učinkovita.
Onkološki inštitut Ljubljana
Eden glavnih dejavnikov tveganja je okužba z virusom
Mauricio Dener Cordeiro iz Brazilskega združenja za urologijo pravi, da je trajna okužba s humanim papiloma virusom (HPV), eden glavnih dejavnikov tveganja.
NIJZ navaja, da s humanimi (človeški) papilomavirusi (HPV) pride v stik večina spolno aktivnih oseb, tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu. HPV se prenašajo s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Večina ljudi se okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti.
Po podatkih mednarodnega referenčnega centra za HPV poznamo več kot 200 različnih genotipov, od tega približno 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. Okužba s HPV v večini primerov poteka brez simptomov ali znakov, lahko pa privede do nastanka predrakavih ter rakavih sprememb. HPV so glavni vzrok za nastanek genitalnih bradavic in raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov in papilomov grla, tako pri moških kot pri ženskah.
