Temelj sredozemske (mediteranske) diete, ki je bila šest let zapored označena za ‘najboljšo dieto’, je občutek skupnosti, pravijo strokovnjaki. Sicer pa obsega še vsakodnevne sprehode in zavestno prehranjevanje z obroki, ki temeljijo na sveži zelenjavi in sadju, polnozrnatih žitih, oreščkih in semenih, z malo rdečega mesa ter malo sladili.
“Čeprav je imenovana sredozemska dieta, v resnici ni dieta,” je za CNN dejala ameriška dietetičarka iz Atlante Rahaf Al Bochi iz združenja Academy of Nutrition and Dietetics. “Sredozemska dieta ne narekuje kaj uživati in česa ne. Gre za način življenja, ki spodbuja uživanje vseh vrst hrane, vendar daje večjo težo tistim živilom, ki imajo največ koristi za zdravje.”
Po podatkih raziskav, sredozemska dieta zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen, visok holesterol, srčno – žilne bolezni, demenco, depresijo in druge. Zakaj torej ne bi opustili ‘diet’ in začeli na hrano gledati širše v okviru zdravega življenjskega sloga?
Koraki za lažji začetek
Strokovnjaki menijo, da je eden najlažjih korakov s katerimi se začnemo prehranjevati na sredozemski način, da rafinirana živila zamenjamo za polnozrnata. Poskušajmo čim več različnih, dokler ne najdemo tistik, ki so nam okusna in jih bomo z veseljem uživali. Če želimo čim bolj izkoristiti prednosti mediteranske prehrane, postavimo meso na stranski tir. Ključni naj postanejo raznovrstni viri beljakovin, denimo leča, fižol, čičerika …
Al Bochijeva za začetek svetuje, da pripravimo enkrat na teden obrok iz polnozrnatih žit, pri čemer ne pozabimo na zelišča in začimbe. Ko postane priprava takega obroka lahka, pripravimo tak obrok dvakrat na teden, nato trikrat …
Koliko proteinov pravzaprav potrebujemo, je pred časom za portal Med.Over.Net povedal nuticionist Mario Sambolec, ustanovitelj podjetja Feelgood in prehranski strokovnjak Fitnes Zveze Slovenije.
Morska hrana
Pri pripravi obrokov ne pozabimo na ribe: dvakrat tedensko zaužijmo obrok iz mastnih rib, denimo lososa, sardine, tuna ali sled, ki imajo visoko vsebnost zdravih omega 3 maščobnih kislin.
Ameriško združenje za srce (American Heart Association) pa zaradi onesnaženosti z živim srebrom in drugimi nečistotami svetuje uživanje raznovrstne morske hrane, denimo, kot boljšo izbiro navajajo kozice, lososa, konzervirano svetlo tuno in soma, ki naj bi imeli najnižjo vsebnost živega srebra, izogibali pa naj bi se uživanju mečarice, morskega psa, skuše …
Predrugačimo sladice
V Sredozemlju je uživanje slaščic rezervirano za posebne dogodke – praznovanja, poroke in druge posebne priložnosti. Sladica izbora je uživanje sezonskega sadja. Če se naveličamo uživanja zgolj svežega sadja, lahko postanemo ustvarjalni: sadje lahko skuhamo ali spečemo in ga postrežemo z medom ali grškim jogurtom. Pripravimo lahko tudi sadni sorbet ali sadje postrežemo s kozjim sirom ali oreščki …
Ne pozabimo na druženje in gibanje
Spomnimo, sredozemski način prehranjevanja je več kot le hrana: ključni so tudi druženje na prostem, telesna aktivnost in zavestno prehranjevanje. Al Bochijeva denimo svetuje, da naj vsak obrok traja vsaj 20 minut. Dietetičarka Kelly LeBlanc, pa dodaja, da naj na telesno aktivnost ne gledamo kot ‘nekaj kar moramo delati’, temveč je to lahko lahkoten sprehod s prijatelji, ples ali kakšna druga lahkotna dejavnost v kateri uživamo.
Začetki so vedno težki, zato začnimo z majhnimi koraki: ugasnimo televizijo, dajmo na stran pametne telefone, osredotočimo se na smiselne pogovore, počasi žvečimo in delajmo premore med grižljaji. To je lahko začetek do zavestnega prehranjevanja.
Rahaf Al Bochi, iz združenja Academy of Nutrition and Dietetics.
Vir: https://edition.cnn.com/2024/01/02/health/five-ways-eat-better-wellness/index.html
