Tako je pokazala nova raziskava, objavljena v JAMA Network Open, poroča LiveScience.
Ženske srednjih let, ki so uživale več živil z vitamini, minerali in antioksidanti, so imele ‘mlajši videz’ celic kot tiste, ki so uživale prehrano, manj bogato s hranili, in z več sladkorja.
Starost celic so v raziskavi ocenjevali z metilacijo oziroma metilnimi skupinami, ki so na površini molekul DNK. Medtem ko je bila prehrana, bogata s hranili, povezana z upočasnjenim staranjem, je kazalo, da je uživanje več dodanih sladkorjev pospeševalo staranje: pri ženskah v raziskavi, ki so se sicer prehranjevale zdravo, vendar so uživale večje količine dodanih sladkorjev, so pojavili znaki pospešenega staranja celic. ‘Dodani sladkorji’ se nanašajo na sladkorje, ki so dodani živilom med proizvodnjo, na primer v pijačah in pecivu, sladkanih s sladkorjem, v nasprotju z naravno prisotnimi sladkorji, ki jih najdemo v mleku, sadju in zelenjavi.
Slabše presnovno zdravje in zgodnejši pojav bolezni
“Vedeli smo, da je visoka vsebnost dodanih sladkorjev povezana s slabšim presnovnim zdravjem in zgodnejšim pojavom boleznimi, morda bolj kot kateri koli drug prehranski dejavnik,” je v izjavi povedala soavtorica študije Elissa Epel, profesorica psihiatrije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu. “Zdaj vemo, da je v ozadju te povezave pospešeno epigenetsko (biološko) staranje in da je to verjetno eden od mnogih načinov, kako prekomerno uživanje sladkorja omejuje zdravo dolgoživost,” je dejala.
Nova študija je ena prvih, ki je pokazala povezavo med uživanjem dodanega sladkorja in tako imenovanim epigenetskim staranjem, pravijo avtorji. Prav tako je prva, ki je to povezavo preučevala tako pri temnopoltih kot pri belkah v srednjih letih. Udeleženke so bile v povprečju stare 39 let.
Ne le dolgo življenje, temveč tudi zdravo
Dr. Eplova in sodelavci so analizirali zapise o hrani, ki jih je v treh zaporednih dneh zapisalo 342 žensk, pri čemer so z več kazalniki ocenili kakovost zaužite prehrane. Zabeležili so tudi koliko dodanega sladkorja na dan so zaužile udeleženke. Nato so ocenili še epigenetsko (biološko) starost udeleženk, in sicer s pregledom metilacije DNK celic v vzorcih sline.
Ugotovitve potrjujejo idejo, da lahko uživanje hranljivih živil z nizko vsebnostjo dodanih sladkorjev izboljša zdravo življenjsko dobo posameznika, kar pomeni obdobje njegovega življenja, v katerem je zdrav in ne samo preživi.
Vendar avtorji priznavajo, da je potrebnih več raziskav, da bi ocenili, kako lahko prehrana dolgoročno vpliva na epigenetsko staranje, saj so v tokratni raziskavi zajeli le delček.
Vir: https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/2821611?resultClick=1
