saj naši mali zakladi s sabo prinesejo velike radosti …
Nobenega dvoma ni, da je najboljša hrana za dojenčka materino mleko, s katerim v prvih šestih mesecih življenja dobi vse potrebne hranilne snovi za rast in razvoj. Potem pa energijska vrednost hranil v materinem mleku (ali mlečni formuli, če mama ne doji) ne zadostuje več za njegovo hitro rast, zato postopoma začnemo uvajati gosto hrano.
Pri dopolnjenih šestih mesecih je dojenček že dovolj razvit, da ga lahko začnemo hraniti po žlički. Pri tem še zdaleč ni vseeno, kaj mu dajemo na žličko. Kakovostna in ustrezna prehrana v prvem letu otrokovega življenja namreč ne vpliva samo na njegovo zdravje v tem obdobju, ampak tudi dolgoročno, saj zmanjšuje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne teže, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja.
Prav tako je znanstveno dokazano, da se delovanje otroških možganov razmahne, če otroci uživajo dovolj določenih hranil. Medtem ko beljakovine spodbujajo obnavljanje celic in ogljikovi hidrati dajejo energijo, na primer, bel sladkor zelo slabo vpliva na otrokov razvoj in umske sposobnosti.
Enkrat na dan eno do dve žlički
Ministrstvo za zdravje v Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke svetuje, da vsako novo živilo dojenčku ponudimo le enkrat na dan v zelo majhni količini (eno do dve žlički). Predvsem pa je pomembno, da vsak nov okus uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi nanj in da ob morebitni preobčutljivi reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Začnemo z nizko alergogenimi živili, kot je zelenjava, nadaljujemo z žiti in nato s sadnimi kašami.
Najprej naj okusi zelenjavo
Dojenčku najprej ponudimo zelenjavo, ki ima bolj nevtralen okus kot sadje. Če mu najprej ponudimo sadje, se lahko zgodi, da bo odklanjal živila s premalo izrazitim okusom, saj si bo zapomnil sladek okus sadja.
Med petim in sedmim mesecem začnemo s čisto korenčkovo kašo in če je otrok ne prenaša, mu ponudimo cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Po približno enem tednu preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje. Tretji teden postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok.
Kašice lahko pripravimo vnaprej in v manjših posodicah zamrznemo na minus 20 °C, vendar ne za dlje kot tri tedne. Prav tako je pomembno, da jim ne dodajamo soli ali sladkorja. Tako pripravljene so bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline, vsebujejo tudi večkrat-nenasičene maščobne kisline, cink in železo.
Mesec dni po uvajanju postopoma nadomestimo še en mlečni obrok (večerjo) z mlečno-žitno kašo, ki ji dodamo pretlačeno sadje ali sadni sok brez dodanega sladkorja. Kašice s polnozrnatimi žitnimi kosmiči, koruznim ali pšeničnim zdrobom, ovsenimi kosmiči, ovsom, piro ali ržjo so z dodatkom sadja bogat vir mineralov, zlasti kalcija in cinka, ter vitaminov, predvsem skupine B.
Dva meseca po uvajanju mešane prehrane (od začetka sedmega do začetka devetega meseca) dojenčku ponudimo žitno-sadno kašico, ki bo nadomestila tretji mlečni obrok (popoldansko malico). Zaradi nizke vsebnosti beljakovin bo dopolnila druge beljakovinsko bogate obroke. Žitno-sadna kaša vsebuje veliko mangana, bakra, cinka ter vitamina B6 in C, ki spodbujata absorpcijo železa.
Sezonsko, najbolje z domačega vrta
Kašice je najbolje pripraviti iz sveže sezonske zelenjave oziroma sadja, najbolje z domačega vrta. Če te možnosti nimamo, kupujmo biološko pridelano zelenjavo in sadje, torej brez pesticidov, umetnih gnojil in škropiv, ki nežnemu dojenčkovemu organizmu močno škodijo. Vsega naštetega zagotovo ni v kupljenih kašicah, saj je proizvodnja hrane strogo nadzorovana.
Na kaj paziti pri nakupu kašic:
– Vedno preverimo, da je kašica dobro zaprta.
– Preverimo datum proizvodnje in datum uporabnosti, prav tako preverimo, kako dolgo lahko odprto posodico hranimo v hladilniku ali pri sobni temperaturi.
– Pozorno preberimo deklaracijo in preverimo vsebnost snovi.
– Otroka nikoli ne hranimo naravnost iz originalne posodice, ker nikoli ne vemo, koliko bo pojedel. Z žličko lahko namreč iz dojenčkovih ust zanesemo v kašico bakterije, ki začnejo razgrajevati hrano v lončku. Če torej otroka hranimo, ko smo na poti, igrišču ali kje na obisku, pa nimamo dodatne posodice, preostanek kašice v originalni posodici raje zavrzimo.
Previdno pri uvajanju hrane z glutenom
Gluten, ki ga med drugim vsebujejo pšenica, rž, ječmen, oves in pira, v prehrano dojenčka uvajamo v majhnih količinah in postopno, vsekakor pa ne pred dopolnjenim četrtim mesecem in ne po sedmem mesecu starosti. V skladu z novimi prehranskimi smernicami zdravega prehranjevanja za dojenčke je optimalno uvajati majhne količine glutena med šestim in sedmim mesecem starosti, ko je otrok še dojen, saj dojenje ščiti pred tveganjem za razvoj celiakije in sladkorne bolezni tipa 1.
V mesecu otroka v Mercatorju, o tem, kako biti cool fotr deli nasvete Cool fotr – Jani Jugovic