Po mesecih dojenja se začnejo matere ukvarjati z mislijo, kdaj bo pravi čas, ko bodo ponudile dojenčku še kaj drugega kot svoje mleko. Nekatere matere se tega trenutka zelo veselijo, saj jim predstavlja novo stopničko v otrokovem razvoju, nekaterim pa predstavlja dojenje takšno zadovoljstvo, predvsem pa izredno enostaven način dojenčkovega prehranjevanja, da bi z uvajanjem goste hrane najraje počakale čimdlje.
Otrokovi znaki, da je pripravljen na gosto hrano
Matere, ki dobro poznajo svojega dojenčka, bodo lahko s pozornim opazovanjem ugotovile, kdaj je pravi čas, ko je njihov otrok pripravljen na prve žličke goste hrane. Tako kot se otroci izredno razlikujejo po tem, kdaj shodijo ali spregovorijo prve besede, tudi pri uvajanju goste hrane ne moremo govoriti o točno določeni starosti, ki bi bila idealna za vse dojenčke.
V grobem lahko rečemo, da je večina dojenčkov pripravljena na to nekje v sredini prvega leta življenja, ko opazimo pri njih naslednje vzorce vedenja:
- otroci prijemajo različne stvari in jih nosijo v usta,
- segajo po hrani in jo poskušajo sami jesti,
- sposobni so že sedeti sami ali ob podpori,
- dobivajo zobke,
- izgubijo refleks izplazenja jezička, tako da hrane refleksno ne potiskajo iz ust,
- pri otrocih se v tem času pogosto pokaže povečana potreba po dojenju, ki se tudi po dnevu ali dveh ne zmanjša.
Prvi obroki goste hrane
Prva hranjenja z gosto hrano so ponavadi enostavnejša, če mati otroka najprej podoji, toliko, da otrok poteši najhujšo lakoto. Nato mu lahko, še vedno v naročju ali v posebnem stolčku, ponudi žličko goste hrane. Pri tem naj bo pozorna na to, da so prvi tovrstni obroki namenjeni zlasti otrokovemu spoznavanju novih okusov in ne temu, da bi se resnično najedel!V začetku je koristno, da dobi otrok le po eno vrsto nove hrane na teden. Na ta način lahko točno vemo, katera hrana morda otroku ne koristi. Če opazimo pri njem izpuščaj, vneto ritko, kihanje, piskajoče dihanje, rdeče in srbeče oči, vnetje ušes, razdraženost in nerazpoloženost, kolike, bruhanje, zaprtje ali drisko, je pametno tisto hrano za nekaj časa izločiti z jedilnika. Ravno tako je dobro počakati z določeno vrsto hrane vsaj do otrokovega enega leta, če je kdo od družinskih članov morebiti že alergičen nanjo.Pri prvih obrokih naj dobi otrok vedno najprej le 1 čajne žličke naenkrat. Količino počasi povečujemo, tako da bo lahko ob koncu tedna v dveh do treh dnevnih obrokih zaužil že toliko hrane, kolikor bo sam želel.
Običajno dajo otroci jasno vedeti, da imajo hrane dovolj, tako da obračajo glavo stran, usta tiščijo zaprta, moda celo pljuvajo hrano iz ust. Dobro je, če tem znakom prisluhnemo in otroka ne silimo s hrano, saj lahko to dolgoročno vodi celo v težave s prehranjevanjem in debelostjo.
Hranjenje naj bo prijeten dogodek za otroka. Zato naj mu starši dovolijo eksperimentirati s hrano, tudi če bo po tem treba malo več čistiti in pospravljati. Otroku naj enostavno zavežejo velik plastičen slinček okoli vratu, pod stolček pa mu položijo časopisni papir ali kos polivinila. V skodelici naj bo naenkrat raje manj hrane, saj bo na ta način tudi manj packal.
Katero hrano ponuditi otroku?
Najbolj zdravo je, če otroku pripravimo hrano iz surovin, ki so bile pridelane na čimbolj zdrav način, brez umetnih gnojil in škropiv. Zelo preprosto je tudi, če mu ponudimo nekaj hrane, ki jo jé vsa družina in je po otrokovih dopolnjenih šestih mesecih običajno tudi ni treba posebej pasirati: košček z vilicami zmečkanega (nezabeljenega) krompirja ali korenčka, žličko ali dve jabolka ali banane.
Meso lahko v otrokov jedilnik uvajamo precej zgodaj, zlasti ker vsebuje večje količine železa in beljakovin. Otroci ga večinoma najraje jedo nasekljanega in zmešanega z drugo hrano.
Kuhanih žitaric po možnosti ne sladkamo in jih ne kuhamo v mleku, temveč v vodi. Dobro se je izogibati že pripravljenim mešanicam, dokler ni zaradi morebitne alergije otrok predhodno poskusil vsake žitarice posebej. Otroku lahko ponudimo tudi koščke polnovrednega kruha, ki jih bo z veseljem žvečil.
Sadje je prava zakladnica vitaminov in mineralnih snovi. Na začetku se je bolje izogibati citrusov in jagodičja zaradi morebitne alergične reakcije. Sicer pa lahko otroku ponudimo različne vrste sadja večkrat na dan.
Zelenjavo najpogosteje uvajamo v kuhani obliki, kasneje pa tudi v surovi. Zaradi pogostih alergij na kravje mleko je z njim bolje počakati do otrokovega prvega leta. Mlečne izdelke, kot so jogurt, skuta in siri, pa lahko uvedemo v otrokov jedilnik po devetem mesecu.
Po obroku goste hrane bo otrok morda žejen, zato mu ob hranjenju vedno ponudimo tudi pijačo, ki je lahko voda, nesladkan čaj ali razredčen naraven nesladkan sok.
Hrana, ki je prvo leto ne ponujamo otroku
Do prvega leta se izogibajmo kravjemu mleku, jajcem (zlasti beljaku), citrusom (limone, pomaranče, mandarine, grenivke), jagodičju (jagode, maline, robidnice, borovnice), mastni in ocvrti hrani; hrani in pijači, sladkani s sladkorjem ali z umetnimi sladili (pudingi, torte, piškoti, gazirane pijače, dietni sokovi), medu, preslani hrani (konzervirana hrana, instant juhe, krekerji, čips).
Do treh let pa počakajmo s hrano, ki je nevarna zaradi možnosti zadušitve: lešniki, arašidi, cele grozdne jagode (bolje je, da jih prerežemo na pol), pokovka…
Alergije
Če so v družini prisotne alergije ali če je otrok očitno alergičen na določeno vrsto hrane, se je treba posvetovati s pediatrom ali alergologom.
V tem primeru se bosta morala verjetno otrok in doječa mati poleg prej opisane hrane izogibati tudi različnim vrstam mesa (goveje, telečje, piščančje), ribam in školjkam, kakavu, orehom, lešnikom, arašidom, kiviju, breskvam, paradižniku in čokoladi.