Vsi kdaj kašljamo, kašelj je namreč odziv na draženje čutnic v dihalnih poteh in telesu pomaga, da dihalne poti očisti odvečne sluzi, prašnih delcev in tujkov. Je pa tudi eden od najpogostejših spremljevalcev akutnih vnetij dihalnih poti.
Če kašelj traja dlje kot tri tedne, govorimo o kroničnem kašlju, katerega vzroki niso nujno dihalne bolezni, ampak ga lahko povzročajo bolezni želodca, refluks želodčne kisline ali jemanje nekaterih zdravil. Vsekakor je v tem primeru potreben obisk zdravnika.
Kakšen je vaš kašelj?
Kot sem že omenil, je kašelj pogost spremljevalec akutnih prehladnih obolenj. Ta so največkrat posledica virusnih okužb, za katere ni specifičnega zdravljenja, ampak se pozdravijo same, z nekaterimi zdravili pa lahko blažite simptome. Če znaki ne kažejo na resnejše zaplete (npr. težko dihanje), kašelj lahko blažite z zdravili, običajno v obliki sirupa ali tablet, ki jih v lekarni dobite brez recepta.
Pomembno pa je, da veste, kakšen je vaš kašelj, suh in dražeč, brez izmečka, ali moker in produktiven, z izmečkom. Suh in dražeč kašelj je lahko le predhodna faza produktivnega kašlja, v katerega najpogosteje preide v času okrevanja po virusnih obolenjih.
Če se gostejša, odvečna sluz ne odstrani iz dihalnih poti ali se okužba razširi na spodnja dihala, lahko veliki tlaki in hitrosti v prsnem košu povzročijo izčrpanost. Kašelj zelo moti tudi počitek, saj poslabša kakovost spanca.
Pripravil sem nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali ublažiti izčrpavajoč kašelj.
Uporabite vlažilnik zraka.
Zaradi kurilne sezone je zrak v bivalnih prostorih pozimi praviloma bolj suh, kar lahko poslabša kašelj. Poskrbite, da bo soba, v kateri spite, primerno vlažna. Tako dihalne poti ne bodo suhe in manj bo draženja h kašlju. Seveda z vlaženjem ne pretiravajte, saj lahko povzročite nastanek plesni, ki prav tako ni zdrava za dihala. Priporočena stopnja vlažnosti v spalnici je okoli 50 %.
Spite z višjim vzglavjem.
Pogosto se kašelj poslabša, ko se uležete, praviloma takrat, ko želite zaspati. Višje vzglavje lahko nekoliko omili kašelj in olajša počitek.
Ne pozabite na alergene.
Alergije se pojavijo, ko imunski sistem močno odreagira na sicer neškodljivo snov. Velikokrat se pojavijo simptomi, kot so kihanje, zamašen nos in kašelj.
Pogosti sprožilci alergij so hišne pršice, dlaka hišnih ljubljenčkov, plesen ter hišni in cvetni prah. Če imate alergijo, iz spalnice odstranite »magnete« za prah (npr. knjige, revije, zavese, preproge), redno zračite in menjajte posteljnino, tla pa pomijte (ne sesajte ali pometajte).
Dovolj pijte.
Topel čaj in dobra hidracija izboljšata počutje, zmanjšata draženje h kašlju, zmehčata sluz in tako olajšata izkašljevanje. Kava in druge pijače s kofeinom niso primerne, saj telo izsušijo.
Pomagajte si z zdravili za lajšanje kašlja v obliki sirupa ali pastil.
V lekarnah so na voljo zdravila v obliki sirupov ali pastil, ki blažijo kašelj ali olajšajo izkašljevanje. Za lajšanje izkašljevanja se pogosto uporablja izvleček iz listov navadnega bršljana, ki pomaga zmehčati dražečo gosto sluz, da jo lažje izločite, ublaži oteženo dihanje in učinkovito zmanjša jakost kašlja. S hitrim ukrepanjem skrajšate trajanje kašlja, preprečite širjenje okužbe in izboljšate kakovost življenja.
Prenehajte kaditi.
Kajenje je pogost vzrok dolgotrajnega draženja dihalnih poti, njihovega kroničnega vnetja in s tem kroničnega kašlja, zato čim prej prenehajte kaditi.
Uporabite pršilo za nos na osnovi fiziološke raztopine.
Fiziološka raztopina za nos lahko zmanjša suhost sluznice, redči sluz in iz nosu izpere dražeče snovi in alergene.
Zdravite astmo.
Astma je dolgotrajna pljučna motnja, ki vključuje vnetje in zoženje dihalnih poti. Pogost simptom je kašelj, ki je velikokrat hujši ponoči.
Obiščite zdravnika.
Če imate več dni zvišano telesno temperaturo, težko dihate, ste starejši, kronični bolnik ali je zbolel majhen otrok, če se počutite resno bolne, potem ne odlašajte z obiskom zdravnika. Če vas muči nočni kašelj, ki se ne umiri v sedmih dneh, je treba ugotoviti vzrok in določiti morebitno zdravljenje.
