Letošnji svetovni dan zdravja odpira pozornost medijev o tej pomembni vrednoti – biti zdrav. Preleteli smo aktualen utrip komunikacij raziličnih deležnikov na tem področju in izluščili tri, ki bodo očitno zaznamovale letošnje leto.
Lahko v prihodnje pri varovanju zdravja računamo na politiko in javne zdravstvene institucije?
Ob začetku javne razprave o dveh predlogih novih zakonov, je minister za zdravje, Danijel Bešič Loredan povedal, da “pričakuje burno razpravo, a se je veseli in napoveduje, da bo postopek reforme oziroma implementacija novega zdravstvenega sistema predvidoma trajala dve letih.”
V tem času naj bi sprejeli dva nova zakona, Zakon o zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu. Od teh dveh zakonov si na ministrstvu obetajo spremembe pri oblikovanju zdravstvene politike in novosti v urejanju zdravstvene dokumentacije. Vse v pričakovanju bolj vzdržnega zdravstvenega sistema in boljše skrbi za bolnike. Na novinarski konferenci, ki se je zgodila v torek, so bili zelo optimistični.
Ne glede na to, kaj se dogaja v zdravstveni politiki, ne pozabite, da smo mi sami v prvi vrsti odgovorni, da poskrbimo za svoje zdravje, dokler le lahko. Zato že danes stavimo na preventivo in smo na lovu za načini, ki bodo krepili naše zdravje. Zato še naprej spremljajte naš portal, kjer se trudimo, da vam poleg dostopa do zdrvanikov, ponujamo kredibilne in pomembne informacije za vaše zdravje in zdravje vaših najbližjih.
Bo duševno zdravje odločalo o naši usodi?
V lanskem letu je število bolniških odsotnosti zaradi težav v duševnem zdravju preseglo število bolniških odsotnosti zaradi raka. Žal ne zato, ker je bilo bolezni raka manj ali bi zahtevale manj bolniških dni, pač pa ker duševna bolezen postaja vse večji družbeni in javnozdravstveni problem.
22 % ljudi v Sloveniji meni, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro.
vir: SURS (za leto 2022)
Po podatkih iz leta 2022*, 22 % prebivalcev v Sloveniji meni, da je njihovo zdravstveno stanje ‘zelo dobro’, dodatnih 46 % svoje zdravje ocenjuje kot ‘dobro’. Žal se kar tretjina ljudi (32 %) spopada s slabim zdravjem oziroma ga doživlja kot slabo.
Dojemanje lastnega zdravja in zadovoljstvo z njim določa naša psihična odpornost in obratno – le ta pomembno vpliva na zdravje samo. Brez zdravja je ogroženo tudi partnersko in družinsko življenje, šolanje in delo, ustvarjalnost in na koncu tudi kakovosten obstoj človeka.
Postavlja se ključno vprašanje, kako ostati duševno zdrav in psihično močen takrat, ko se srečamo z preizkušnjami glede svojega zdravja. Na Med.Over.Net o tem veliko pišemo v rubriki Duševno zdravje in odnosi in strokovnjaki odgovarjajo na forumih s področja duševnega zdravja. Svoje programe razvijajo tudi druge organizacije v Sloveniji in program MIRA. Zato raziskujte in poiščite informacije in preverjene načine, kako poskrbeti za svoje (duševno) zdravje.
Kaj dati v usta, da bi sploh lahko ostali zdravi?
Vse bolj se tudi mediji posvečamo zdravi prehrani in vse pogosteje se sprašujemo, ali so prehranska dopolnila potrebna, glede na to, da je hrana po nekaterih podatkih osiromašena. Povezano s tem, se postavljata dve veliki vprašanji. Kako priti do hrane, ki bo bogata s hranili in nas bo podpirala v krepitvi zdravja? In kot drugo, ali so prehranska dopolnila, s katerimi rešujemo problem nehranljivih živil, lahko celo škodljiva?
Odgovori na prvo se skrivajo v pridelavi domačih živil v meri, kot nam okolje, čas, volja in pripravljenost omogočajo. Ali pa v povezovanju s tistimi, ki so to pripravljeni storiti namesto nas. To so lokalni kmetje in prijatelji vrtičkarji. Odgovor na drugo pa objavljamo v mnenjih dveh strokovnjakov, podanih ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja.
Ocenjujejo, da se bo ta trg prehranskih dopolnil do leta 2030 povečal za kar 8,9 %.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije (novinarska konferenca, april 2023)
Prim. Matija Cevc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ob tem opozarja: “Če pogledamo reklame, ki so jih mediji polni, obetajo čudežne uspehe in vidimo, da nadzora ni in da je zdravstveni inšpektorat popolnoma zatajil, saj se po medijih oglašujejo pripravki, ki naj bi imeli celo zdravilne učinke (trditve da pripravek npr. znižuje holesterol, čisti jetra, čisti žile, omogoči shujšanje ipd).”
Če je včasih veljajo, da smo vsaj pri zdravju lahko zaupali temu, kar smo prebrali, ali so nam priporočili, je tudi na tem področju tako, kot pri nakupu znižanih športnih copat, jeans hlač ali prevoznega sredstva. Prav tako na nas prežijo trgovci, ki imajo v svojih načrtih zaslužek pred koristmi potrošnikov. Zato izr. prof. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., vodja enote za klinično prehrano iz Onkološkega inštituta svetuje:
“Nakup prehranskih dopolnil je upravičen le v primeru njihove strokovne indikacije. Kadar ga svetuje zdravnik, nakup opravite v lekarnah oz. le pri preverjenih proizvajalcih. Ne kupujte dopolnil, ki se propagirajo čudežne formule, 100% naravna, itd., ali se reklamirajo celo kot alternativna zdravilom.
Nada Rotovnik Kozjek
Uživanje večine prehranskih dopolnil je torej pri večini zaradi vprašljive učinkovitosti nesmiselno in pripomore k razvoju in vzdrževanju slabih prehranskih navad.”
Podrobneje o tem lahko preberete na https://zasrce.si.
Če povzamemo nasveta dveh strokovnjakov, je prehranska dopolnila dobro uporabiti, ko vemo, zakaj jih moramo jemati (imamo potrjene indikacije). Nujno je, da njihovo poreklo in namen dobro preverimo.
Naivnost in premočna želja, da bi nam bo dopolnilo čudežno pomagalo, ima negativno posledico, ki se pokaže kot minus v denarnici, v mnogih primerih pa tudi s škodo na zdravju.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja v uredništvu zaključimo z nekaj humorja in spomnimo na dva slovenska pregovora:
- Zdrav duh v zdravem telesu.
- Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.
* Po podatkih SURS za leto 2022. Upoštevani so vsi prebivalci stari 16 let in več.
