Potek in značilnosti vsakega takega znaka ali simptoma bolezni je treba natančno spremljati, da pravočasno opazimo poslabšanje. Mnogi simptomi, kot so bolečina, kašelj, vrtoglavica in povišana telesna temperatura, veljajo za nenevarne, pa vendar lahko v določenih primerih gre za smrtno nevarna stanja – in nam ti znaki rešijo življenje.
Zaradi katerih težav bi morali odrasli poiskati nujno zdravniško pomoč? Katere bolezni odraslih spadajo med urgentne zdravstvene težave?
Bolečine v trebuhu
Ljudje pogosto pridejo na urgenco z bolečinami v trebuhu, te pa lahko kažejo na široko paleto bolezni. Gre za razna stanja akutnega abdomna, kot so akutno vnetje slepiča, ledvične kolike, perforacija (predrtje) razjede v želodcu, abdominalna ishemija in vnetje potrebušnice. Bolečine v trebuhu lahko povzročajo tudi kronična stanja, kot so sindrom razdražljivega črevesja, rana na želodcu ali dvanajstniku ter rak različnih trebušnih organov. Pogostost in tip bolečin ter pridruženi simptomi pomembno vplivajo na diagnozo. Opozarjajo na stanja, ki ogrožajo življenje, denimo na perforacijo organov drobovja (jeter, vranice, želodca) ali na notranje krvavitve.
Težave z dihanjem
Naduha (dispneja) je pogost razlog iskanja nujne zdravniške pomoči. Najpogosteje jo povzročajo astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, vnetje pljuč, kardiogeni pljučni edem in intersticijska pljučna bolezen. Med nekoliko redkejšimi vzroki so pljučna embolija, hipertenzivna kriza in težka anemija. Težave z dihanjem lahko povzročijo tudi posledice travme, kot so pnevmotoraks, kontuzija (poškodba) pljuč in močan hipovolemični šok. Vsaka informacija, ki jo lahko poda bolnik, je za zdravstveno osebje zelo koristna. Ali je naduha nastopila postopoma ali nenadoma, ali ima bolnik kakšno bolezen, ali naduha vpliva na njegovo telesno držo, ali so prisotni tudi drugi simptomi, kot sta kašelj in bolečina ob dihanju, so le nekatere izmed teh pomembnih informacij.
Glavobol
Tega nadvse pogostega in običajnega simptoma bolezni mnogi verjetno ne bi šteli med znake, ki kažejo na urgentne zdravstvene težave. Toda če glavobola z analgetiki ne moremo omiliti, kaže na resnejše težave. Da je pri tem urgentna medicinska pomoč ključna, potrjuje dejstvo, da je lahko glavobol znak meningitisa ali krvavitve lobanjskega dna. V takih primerih je pri reševanju življenja pomembna vsaka minuta. Glavobol lahko kaže tudi na možgansko kap, poškodbo glave ali resne težave z glikemijo. Spremljajo ga lahko bruhanje, motnje vida, otrdelost vratu, motnje zavesti in drugi simptomi. Vse – pa tudi podatke o jakosti, lokalizaciji in trajanju glavobola – moramo pravočasno zabeležiti, saj so zelo pomembni za čim hitrejše diagnosticiranje.
Bolečine v prsih
Če ne gre za poškodbe, bolečine v prsih opozarjajo na bolezni srca in drugih organov. Za lažje diagnosticiranje je treba pridobiti podatke o tipu bolečine. Če gre za stiskanje in pritisk v sredini prsnega koša, bolečina pa se širi v roke, je to alarm za nujno medicinsko pomoč, saj lahko gre za angino pektoris ali srčni infarkt. Na to, da je nekaj narobe s srcem, poleg bolečin opozarjajo tudi drugi simptomi – oteženo dihanje, slabost, bruhanje in potenje. Če težave s srcem izločimo, lahko bolečine v prsih pripišemo tudi pljučni emboliji, refluksni bolezni (ezofagitisu), slabi prebavi ali bolečinam v kosteh in mišicah.
Visoka telesna temperatura
Visoka telesna temperatura ali vročina kaže na prisotnost vnetja v telesu. Vzrok akutne vročine pri odraslih je običajno nalezljiva bolezen spodnjih in zgornjih dihalnih poti, prebavil, sečil in spolnih organov ter kože. Zato je treba od bolnika pridobiti podrobno anamnezo bolezni, preučiti tudi druge simptome in prepoznati znake sepse ali zastrupitve.
Motnje zavesti
Motnje zavesti lahko kažejo na poškodbe glave, hipoglikemijo, epilepsijo, možgansko kap, subarahnoidalno krvavitev, predoziranje z zdravili, alkoholom ali strupenimi plini (npr. z ogljikovim monoksidom) ter na druga medicinska stanja.
Psihične motnje
Za nujna zdravstvena stanja v psihiatriji so značilne akutne motnje mišljenja, razpoloženja, vedenja ali socialnih odnosov. Vključujejo bolezni in stanja tesnobe, fobij, manije, težke depresije in samomorilnosti, shizofrenije, akutne psihotične epizode, nasilno ali impulzivno vedenje, psihomotorični nemir in agresivno vedenje, delirij ter zastrupitev z alkoholom in psihoaktivnimi substancami (opioidi, kokainom, kanabinoidi).
Literatura:
Bošan – Kilibarda, I., Majhen – Ujević, R. in sod. 2012. Smjernice za rad izvanbolničke hitne medicinske službe. Hrvatski zavod za hitnu medicinu, JRCALC.
Prološčić, J. in sod. 2013. Intenzivna psihijatrijska skrb – hitna stanja u psihijatriji. Medicina Fluminensis 49 (4): 463–467.
