Upravičeni ste do teh medicinskih pripomočkov

Bolniki s sladkorno boleznijo so upravičeni do določenih medicinskih pripomočkov – do katerih, je odvisno od več kriterijev.

Pripomočki za določanje glukoze

Aparat za določanje glukoze v krvi lahko predpiše pooblaščeni zdravnik specialist diabetolog in sicer bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2:

• Ki se trajno zdravijo z inzulinom.
• Ki imajo kljub zdravljenju s kombinirano peroralno terapijo neurejeno sladkorno bolezen, ko začnejo z edukacijo za zdravljenje z inzulinom
• Ki imajo ugotovljeno sladkorno bolezen v času nosečnosti ali dojenja.
• Ki aktivno sodelujejo pri zdravljenju in so usposobljeni za samokontrole glukoze in takojšnje ukrepanje za doseganje ciljne vrednosti glikemije – bodisi oseba sama ali oseba, ki zanjo skrbi.

Bolnik, ki ima pravico do aparata za določanje glukoze v krvi, ima tudi pravico do diagnostičnih trakov za ta aparat. Te predpisuje osebni zdravnik. Število diagnostičnih trakov določi glede na zdravstveno stanje bolnika, način zdravljenja sladkorne bolezni, smernice in zmožnost prilagajanja odmerkov rezultatom samokontrole.

Bolniki, ki uporabljajo senzorje za spremljanje glukoze v medceličnini, imajo pravico:

• Do enega diagnostičnega traku na dan pri sladkorni bolezni tipa 2.
• Do dveh diagnostičnih trakov na dan pri sladkorni bolezni tipa 1.
• Do petih kosov na dan med nosečnostjo.

Bolniki, ki uporabljajo senzorje za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini imajo pravico (kdo je upravičen do senzorjev za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini je navedeno nižje):

• Do štirih kosov diagnostičnega traku na dan.
• Do osmih kosov na diagnostičnega traku dan med nosečnostjo.

Bolniki s sladkorno boleznijo, ki nimajo pravice do aparata za določanje glukoze v krvi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa imajo pravico do trakov za optično (semikvantitativno) določanje glukoze v krvi, in sicer:

• Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1, če koncentracija glukoze v krvi doseže ali preseže 15 mmol/l.
• Nosečnice s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2, če koncentracija glukoze v krvi doseže ali preseže 12 mmol/l.

Pripomočki za odvzem vzorca krvi

Vsem bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2 sta zagotovljena pripomočka za odvzem vzorca krvi:

• Prožilna naprava
• Lanceta za prožilno napravo

Pravica do medicinskih pripomočkov za dajanje inzulina

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2 so upravičeni do medicinskih pripomočkov za dajanje inzulina. Pripadajo jim lahko:

• Mehanski injektor
• Igla za mehanski injektor
• Inzulinska črpalka
• Inzulinska črpalka s sistemom zaprte zanke

Do mehanskega injektorja in igle zanj so upravičeni vsi bolniki, ki se zdravijo z inzulinom.

Do inzulinske črpalke pa so upravičeni:

• Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2, ki so zavzeti za zdravljenje in usposobljeni za kontrolo glukoze v krvi in takojšnje ukrepanje za dosego ciljne vrednosti glikemije.
• Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, pri kateri je bilo šest mesečno izvajanje fukncionalne inzulinske terapije neuspešno.
• Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, ki imajo kljub zdravljenju z večkratnimi aplikacijami inzulina dnevno sindrom nezavedanja hipoglikemije.
• Bolnice s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2, ki se zdravijo z inzulinom, pred načrtovano nosečnostjo, med nosečnostjo ali v času dojenja, če nimajo dobro urejene sladkorne bolezni.
• Mladoletni bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 (do 18. leta starosti), ki imajo kljub doslednemu zdravljenju z večkratnimi odmerki inzulina dnevno pogosta in velika nihanja krvnega sladkorja.
• Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, ki so mlajši od sedem let in sicer takoj po postavitvi diagnoze.

Do inzulinske črpalke s sistemom zaprte zanke (sistem za dovajanje in programirano samodejno prilagajanje odmerka inzulina) so po individualni presoji specialista diabetologa upravičeni:

• Bolniki, ki ne dosegajo ciljnih vrednosti hemoglobina manj kot 7 odstotkov ali časa v ciljnem območju (ang. Time in range, TIR) med 3,9 in 10 mmol/l več kot 70 odstotkov v obdobju treh mesecev.
• Bolniki, ki ne uspejo preprečiti pogostih, klinično pomembnih in hudih hipoglikemij in ne dosegajo časa pod želenim območje (ang. Time below range, TBR) manj kot 3,9 mmol/l manj kot štiri odstotke.
• Če se z uporabo inzulinske črpalke s sistemom zaprte zanke utemeljeno pričakuje doseganje omenjenih ciljev in bolnik aktivno sodeluje pri zdravljenju.

Senzor in oddajniki za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini ter sprejemnik rezultatov

Pravici do sistema za spremljanje glukoze v medceličnini in sistema za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini se medsebojno izključujeta.

Sistem za spremljanje glukoze v medceličnini obsega senzor in čitalnik. Predpiše se ga lahko bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2, če je na podlagi meritev sposoben izboljšati urejenost glikemije in:

• ima pravico do inzulinske črpalke,
• se zdravi s štiri ali več injekcijami inzulina dnevno
• gre za nosečnico, ki se zdravi z inzulinom.

Senzor in oddajnik za kontinuirano merjenje glukoze ter sprejemnik rezultatov v medceličnini lahko predpiše specialist diabetolog na sekundarnem nivoju bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1, če z uporabo inzulinske črpalke, funkcionalne inzulinske terapije in merjenjem glukoze v kapilarni krvi ali z intermitentnim merjenjem glukoze v podkožju:

• Ne dosegajo ciljne vrednosti hemoglobina manj kot 7 odstotkov ali TIR med 3,9 in 10 mmol/l več kot 70 odstotkov v obdobju treh mesecev.
• Ne uspejo preprečiti pogostih, klinično pomembnih in hudih hipoglikemij in ne dosegajo ciljnih vrednosti TBR manj kot 3,9 mmol/l manj kot štiri odstotke;
• Če se z uporabo kontinuiranega merjenja glukoze v medceličnini utemeljeno pričakuje doseganje omenjenih ciljev in oseba sodeluje pri zdravljenju.
• Nosečnice s sladkorno boleznijo tipa 1.

Vakuumska opornica za zdravljenje rane na stopalu

Do vakuumske opornice za zdravljenje rane na stopalu so opravičeni bolniki, visoko motivirani za zdravljenje, ki imajo:

• Rano na stopalu, ki je posledica nevropatije (diabetične ali druge), Charcotove artropatije, dokazane ishemije stopala, hude deformacije (revmatske ali druge) ali limfedema.
• Akutno Charcotovo nevropatijo na stopalu.
• Kronično Charcotovo nevropatijo, hude deformacije (revmatske ali druge) ali limfedem brez prisotnosti rane na stopalu, vendar z grozečim nastankom kronične rane.

Posebej izdelani ortopedski in začasni čevlji

Do posebej izdelanih čevljev imajo pravico bolniki, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, če ne morejo uporabljati serijsko izdelanih čevljev in za korekcijo funkcije stopala ne zadostujejo posebej izdelani vložki za čevlje. Posebej izdelani čevlji se takemu bolniku lahko predpišejo, če imajo na stopalu izrazite trofične spremembe, diabetično stopalo IV. rizične skupine ter II. stopnjo deformiranosti stopala.

Za posebej izdelane ortopedske čevlje velja ureditev, da se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja krije razlika med ceno posebej izdelanega ortopedskega čevlja in ceno povprečnega čevlja, ki jo določi Upravni odbor Zavoda in to je strošek, ki ga krije bolnik. Sladkorni bolniki so tako na način zahtevanega plačila povprečne cene čevlja izenačeni z ostalimi zavarovanimi osebami, ki tovrstnih čevljev ne potrebujejo in zato (sami) kupujejo čevlje.

Bolniki, ki ne morejo uporabljati ne serijsko izdelanih ne posebej izdelanih čevljev in imajo pri diabetičnem stopalu IV. rizično skupino in II. stopnjo deformiranosti, imajo pravico do začasnih čevljev (healing shoe). Do začasnih čevljev so upravičene tudi bolniki, ki imajo večje rane na stopalu ali po operativnih posegih na stopalu.