Z Inštituta za matere in otroke v Beogradu sporočajo, da so zaradi oslovskega kašlja umrli že štirje dojenčki, mlajši od treh mesecev, ki še niso prejeli cepiva proti otroškim boleznim. Brat enega od umrlih otrok se še bori za življenje, poroča Kurir. Število okuženih otrok in odraslih raste, pri čemer prej omenjeni medij poudarja, da sta kar dve tretjini otrok s to boleznijo hospitalizirani.
Prof. Vladislav Vukomanović, otroški kardiolog in namestnik direktorja Inštituta za matere in otroke, pravi: “Ni boljšega zdravila ali obrambe proti oslovskemu kašlju, kot je cepljenje. Zakaj so umrli štirje otroci in zakaj jih je bilo toliko okuženih – zagotovo zaradi premajhne in nezadostne precepljenosti starejših.”
Dr. Olivera Ostojić je poudarila, da so dojenčki, mlajši od štirih mesecev, brez vsakršne imunosti. Poleg cepljenja opozarja tudi na pomen higienskih ukrepov. “Edina možnost za preprečitev nadaljnjega širjenja oslovskega kašlja je povečanje precepljenosti in epidemiološko higienskih ukrepov, to je osamitev obolelega, pogosto prezračevanje prostorov in pogosto umivanje rok. Najbolj ogroženi so najmlajši otroci do četrtega meseca, saj v tem obdobju nimajo nobene imunosti in se ne morejo cepiti.”
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja (Koledar cepljenja predšolskih in šolskih otrok v Sloveniji)https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/koledar-cepljenja-predsolskih-in-solskih-otrok-v-sloveniji/
Starše prestrašijo dezinformacije
Dr. Georgios Konstantinidis, predsednik združenja pediatrov, je za Kurir razložil, da se zaradi zmanjšane precepljenosti vračajo nalezljive bolezni in da je veliko staršev, ki se izogibajo cepljenju otrok. “Mislim, da v današnjem času k temu pripomorejo tudi družbeni mediji in dezinformacije, ki se hitro širijo. Angažma ministrstva in drugih institucijah bi moral opaznejši in jasnejši, kot je bil doslej, predvsem na področju cepljenja.”
Najpogostejši vzrok smrti je pljučnica
Pri nas je od novega leta do sredine januarja NIJZ zabeležil pet primerov oslovskega kašlja: štiri iz ljubljanske regije, eden pa iz celjske. Okuženi so stari od 16 do 47 let.
“V Sloveniji smo cepljenje proti oslovskemu kašlju začeli leta 1959. Na ta način smo močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, vendar se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna,” pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. “V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost,” še pišejo na spletni strani NIJZ, kjer tudi opozarjajo, da je oslovski kašelj še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. “Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.”
Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša tudi možnost prenosa bakterije na druge. “Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.”
