Jeza je čustvo, s katerim se srečujemo vsi – otroci in odrasli, z avtistično motnjo ali brez nje. Strategije za njeno prepoznavanje, razumevanje in uravnavanje niso pomembne le pri avtizmu, temveč so koristne za vsakogar, ki se v stresnih situacijah težje umiri ali nadzoruje svoje odzive.
Pri osebah z avtistično motnjo so ti izzivi pogosto bolj izraziti, zato so opisani pristopi jasnejši, bolj strukturirani in konkretni – prav zaradi tega pa so pogosto učinkoviti tudi v širšem vsakdanjem življenju.
Zakaj je reguliranje jeze lahko izziv
Osebe z avtistično motnjo imajo pogosto težave pri nadzoru impulzov in uravnavanju močnih čustev, zlasti jeze. Težava ni v tem, da bi bile bolj »jezne«, temveč v tem, da težje prepoznajo zgodnje znake jeze, njene sprožilce ter nimajo vedno ustreznih strategij za obvladovanje. Kot smo že poudarili v prejšnjih člankih, sta pri učenju novih veščin ključna jasna struktura in postopnost – to velja tudi za učenje reguliranja jeze.
Prepoznavanje sprožilcev jeze
Prvi korak pri učenju reguliranja jeze je ozaveščanje sprožilcev, torej situacij, v katerih oseba pride v stik z jezo, ter prepoznavanje jakosti tega čustva. Pomembno je, da oseba razume, da je jeza različno močna in da se stopnjuje.
Lestvica jeze kot orodje za samorefleksijo
Spodaj navajam 3 primere, kako lahko osebi pomagamo pri ocenjevanju različnih situacij. V nadaljevanju sledi primer trditev za prepoznavanje jeze.
Primer 1: Ustno ocenjevanje situacij
Odrasla oseba sogovorniku ustno predstavi različne situacije, za katere predvideva, da so zanjo lahko zahtevne. Oseba nato pove, v kolikšni meri je posamezna situacija zanjo težavna. Vnaprej določimo lestvico jeze, na primer:
- 1 – sploh nisem jezen
- 5 – zelo sem jezen, ne morem več kontrolirati jeze
Primer 2: Pisno ocenjevanje situacij
Druga možnost je, da situacije zapišemo na list papirja. Oseba pred vsako trditvijo zapiše številko, ki ponazarja jakost jeze v določeni situaciji.
Primer 3: Termometer jeze ali semafor
V tretji različici situacije zapišemo na posamezne listke. Oseba listke izreže in jih prilepi na termometer jeze ali semafor:
- zelena barva pomeni, da oseba s situacijo nima težav,
- rumena pomeni, da je situacija zahtevna, vendar jo še lahko obvladuje,
- rdeča pomeni, da oseba izgubi nadzor nad jezo.
Primer različnih situacij, v katerih se lahko sooča z jezo
Navodilo:
Pred seboj imaš stavke o jezi. Pred vsak stavek zapiši številko, ki pove, kako zelo si jezen v določeni situaciji. Pri tem 1 pomeni “sploh nisem jezen”, 2 “malo sem jezen”, 3 “sem še kar jezen”, 4 “zelo sem jezen”, 5 “tako zelo sem jezen, da se težko kontroliram”.
- Jezen sem, ko mi nekdo vzame igračo ali stvar brez vprašanja.
- Jezen sem, ko me nekdo prehiti v vrsti.
- Jezen sem, ko me nekdo uščipne.
- Jezen sem, ko me nekdo brcne.
- Jezen sem, ko me nekdo obtoži po krivem.
- Jezen sem, ko mi nekaj ne gre (striženje, barvanje, računanje, branje, pisanje).
- Jezen sem, ko se zmotim pri pisanju.
- Jezen sem, ko me nekdo grdo pogleda.
- Jezen sem, ko moram nekaj pospraviti.
- Jezen sem, ko izgubim pri igri.
- Jezen sem, ko nimam dovolj časa za igro.
- Jezen sem, ko nisem prvi v vrsti.
Zavedanje telesnih znakov jeze
Ko so sprožilci prepoznani, se pomaknemo na telesno raven. Osebi pomagamo prepoznati, kje v telesu občuti jezo. Če oseba težko pride v stik z občutkom jeze, se lahko spomni dogodka, ko je bila zelo jezna.
Oseba nato nariše obris telesa ali dobi pripravljen obris in označi, v katerih delih telesa občuti jezo v manjši, srednji ali veliki meri. Zavedanje zgodnjih telesnih znakov omogoča, da oseba začne ukrepati pravočasno, še preden pride do izbruha.
Izbira strategij za uravnavanje jeze
V naslednjem koraku osebi pomagamo izbrati strategije vedenja. Odrasla oseba ponudi različne možnosti, oseba pa izbere tiste, ki so zanjo najbolj primerne. Primeri strategij:
- ignoriram,
- se umaknem,
- berem,
- rečem »ni mi všeč«,
- diham,
- povem odrasli osebi.
Pomembno je, da strategije niso vsiljene, temveč da ima oseba možnost izbire, saj to povečuje občutek nadzora.
Vadba strategij v varnem okolju
Izbrane strategije vadimo takrat, ko je oseba mirna. Pri tem se kot zelo učinkovito izkaže izkustveno učenje, zlasti igra vlog. Oseba odigra, kako lahko v določeni situaciji reagira, nato pa se z njo pogovorimo o doživljanju:
- kako se je počutila,
- ali je čutila notranjo moč,
- ali je bila zadovoljna z izbrano strategijo in izidom.
Takšna vadba povečuje verjetnost, da bo strategijo uporabila tudi v resnični situaciji.
Struktura kot podpora pri uravnavanju čustev
Tako kot pri strukturiranju vsakdanjih dejavnosti in učenju prepoznavanja čustev tudi pri reguliranju jeze igra struktura ključno vlogo. Jasni koraki, vizualni pripomočki, ponavljanje in mirno vodenje omogočajo osebam z avtistično motnjo večjo predvidljivost in občutek varnosti, kar zmanjšuje možnost čustvenih izbruhov.
