Italijansko ministrstvo za zdravje je februarja dvignilo stopnjo pripravljenosti zaradi globalnega porasta števila okužb z virusom denga. Ob tem je pristanišča in letališča pozvalo, naj povečajo pozornost pri blagu, ki prihaja iz držav z visokim tveganjem za okužbe z virusom, je poročal STA. Ministrstvo za zdravje je navodilo izdalo, potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nedavno sporočila, da presenetljivo povečanje števila okužb z dengo po svetu predstavlja potencialno grožnjo javnemu zdravju.
Število okužb tudi po Evropi narašča
Leta 2023 je bilo v Italiji prijavljenih 82 lokalno prenesenih okužb, kar pomeni, da te osebe niso zbolele na potovanjih. 43 primerov so zabeležili v Franciji in tri v Španiji. Letos bo teh primerov verjetno še več. Izredne razmere so zaradi te nalezljive bolezni v delih Južne Amerike razglasili že pred veliko nočjo: samo v Braziliji so do marca 2024 zabeležili več kot dva milijona primerov. Obilno deževje in visoke temperature v začetku leta so bili verjetno povod za to močno povečanje, piše RTL. Na Baliju so oblasti prav tako zelo zaskrbljene in poročajo o hitrem porastu okužb. Tudi v Evropi beležijo nove primere mrzlice denga: samo v Berlinu so do aprila letos zabeležili 39 primerov. Posamezne avtohtone primere denge so potrdili tudi v Franciji, na Hrvaškem ter na otoku Madeira, pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
“Zaradi globalnega segrevanja lahko prenašalci bolezni, ki prenašajo in širijo malarijo in dengo, dom najdejo v več regijah, pri čemer se izbruhi pojavljajo tudi na območjih, kjer so ljudje in sistemi javnega zdravstva na to nepripravljeni,” je za The Guardian povedala profesorica Rachel Lowe. “Daljše vroče sezone bodo povečale okno za širjenje bolezni, ki jih prenašajo komarji, in omogočile vse pogostejše izbruhe, s katerimi se je vse težje spopasti,” je še dodala in opozorila, da bo treba izbruhe predvidevati in zgodaj ukrepati, če se bomo hoteli bolezni izogniti. “Treba se je osredotočiti na izboljšanje nadzora s sistemi zgodnjega opozarjanja in odzivanja, podobnimi tistim v drugih delih sveta, za učinkovitejše usmerjanje omejenih virov na najbolj ogrožena območja,” pravi.
Po podatkih WHO se je v zadnjih dveh desetletjih število okužb z dengo povečalo za osemkrat, s 500.000 leta 2000 na več kot 5 milijonov leta 2019.
Okuženi komarji najbolj aktivni zjutraj in proti zvečer
Dengo povzroča virus denge, ki spada v družino flavivirusov, rod virusov, ki jih prenašajo klopi in komarji. “Virus denge se na človeka prenese s pikom okuženega komarja Aedes, najpogosteje Aedes aegypti, lahko pa tudi Aedes albopictus (tigrasti komar). Komar se okuži ob piku bolnika z dengo in lahko prenese bolezen na drugega človeka po 8 do 10 dneh. Neposredni prenos virusa denge s človeka na človeka ni mogoč. Komarji Aedes pikajo podnevi, najbolj pa so aktivni zgodaj zjutraj in proti večeru,” še pišejo na spletni strani NIJZ.
Tveganju za okužbo so izpostavljeni predvsem potniki, ki potujejo na endemska področja, kjer je bolezen prisotna. “Po preboleli okužbi se razvije imunost oz. odpornost, ki nas ščiti pred ponovno okužbo z istim tipom virusa denge, ne pa proti okužbi z ostalimi tremi tipi virusa denge. Tveganje za razvoj hude oblike bolezni (t.i. denga hemoragične vročice) se celo poveča pri ponovni okužbi z drugim tipom virusa denge.”
Pri petih odstotkih okuženih lahko pride do hudih zapletov
Okužba z virusom denge v 75 odstotkih primerov poteka brez simptomov. Kadar se simptomi pojavijo, je bolezen največkrat podobna gripi.
- visoka vročina
- hud glavobol
- bolečine za očmi, v mišicah in sklepih
- izpuščaj.
- lahko se pojavijo tudi blage krvavitve (npr. iz nosu ali dlesni ter pojav modric po koži)
“Pri 5 odstotkih okuženih oseb bolezen lahko napreduje v hudo obliko bolezni, t.i. denga hemoragično vročico ali denga šok sindrom, ki lahko ogroža življenje. Za to obliko bolezni je značilno, da obdobju visoke temperature in znakov splošnega slabega počutja, ki traja od 2 do 7 dni, sledi najprej padec vročine. Temu pa nato sledi trdovratno bruhanje, hude bolečine v trebuhu in težko dihanje. Pojavi se povečana nagnjenost h krvavitvam, ki se kaže kot podplutbe, krvavitev iz nosu in dlesni ter v nekaterih primerih notranje krvavitve. Ti simptomi in znaki napovedujejo začetek 24 do 48 ur trajajočega kritičnega obdobja, pri katerem pride do povečane prepustnosti malih krvnih žilic (kapilar), zaradi česar pride do uhajanja tekočine iz krvožilnega sistema v okoliška tkiva. Posledica so motnje v delovanju krvožilnega sistema, ki lahko vodijo v stanje šoka, za katerega je značilen padec krvnega tlaka in motnje v prekrvavitvi življenjsko pomembnih organov. Če stanja ne zdravimo, lahko nastopi smrt,” razlagajo pri NIJZ, kjer tudi pravijo, da specifičnega zdravljenja za dengo ni.
Pomembno je, da zdravnika obiščemo takoj, če se počutje v prvih 24 urah po padcu vročine poslabša, saj gre lahko za razvoj hude oblike. “Pravočasno zdravljenje hude oblike bolezni lahko zniža smrtnost z dobrih 20 odstotkov na manj kot en odstotek.“
Kako preprečiti okužbo?
Tveganje za okužbo lahko zmanjšate tako, da omejite izpostavljenost komarjem ter upoštevate naslednje preventivne ukrepe:
- nosite obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami, zlasti v času največje aktivnosti komarjev (zjutraj in zvečer)
- uporabljajte repelente, ki vsebujejo 20 do 30 odstotkov DEET
- uporaba mrež proti komarjem
- uporaba insekticidov v prostorih
“V primeru suma na okužbo z dengo naj se obolela oseba zaščiti pred dodatno izpostavljenostjo komarjem (ostane naj pod zaščitno mrežo za komarje oz. v zaprtih prostorih), da se zmanjša možnost širjenja bolezni s piki komarjev na druge ljudi,” še svetujejo pri NIJZ.
