Tako pravi predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Božena Jerković Parać, dr. med., ki poudarja, da je kronična bolečina bio-psiho-socialna težava. “Kronična bolečina vpliva na človekovo psihološko počutje, pa tudi njegovo delo, odnose z ljudmi oziroma družabno življenje, prosti čas in spanje.“
Po podatkih raziskave Kronična bolečina v Sloveniji*, ki jo je izvedlo Slovensko združenje za zdravljenje bolečine leta 2019, za kronično bolečino trpi 22 odstotkov Slovencev: 27 odstotkov žensk in 18 odstotkov moških.
Stroka si želi več centrov za interdisciplinarno obravnavo
Sogovornica pove, da o zdravljenju kronične bolečine z nefarmakološkimi pristopi odloča zdravnik algolog – specialist, ki se ukvarja z zdravljenjem bolečine. Pri tem je zelo pomembna interdisciplinarna obravnava z različnimi specialisti na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene obravnave, ki skupaj z bolnikom, ki ima kronično bolečino, naredi načrt zdravljenja. Ta lahko zajema tudi operativne posege, blokade in druge posege, ki delujejo na določen živčni pletež oziroma področje, ki oživčuje občutek bolečine.
“V Sloveniji je zaenkrat s strani države podprt le en interdisiciplinarni program za zdravljenje bolečine, in to je v rehabilitacijskem centru URI- Soča, ki je zelo dober, vendar imajo precej dolge čakalne dobe,” pravi Božena Jerković Parać. Dodaja, da se v Slovenskem združenju za zdravljenje bolečine zavzemajo, da bi se taki programi uvedli v vseh bolnišnicah v mreži javnega zdravstva po Sloveniji.
Najpogostejše kronične bolečine*:
- Bolečine v hrbtenici/križu
- Bolečine v sklepih
- Bolečine v okončinah
- Bolečine v mišicah
- Glavobol
Nefarmakološke možnosti zdravljenja kronične bolečine
Če bolečina vztraja kljub posegom in farmakološkemu zdravljenju, so po besedah sogovornice učinkovite tudi sledeče nefarmakološke možnosti zdravljenja:
- Fizioterapija in rehabilitacija sta zelo pomembna nefarmakološka pristopa za obravnavno bolečine. V sklopu fizioterapije / rehabilitacije je pomembno, da se bolnika nauči pravilnega izvajanja vaj – te so odvisne od vzroka in mesta, kjer je prisotna kronična bolečina. Bolnik pa mora doma te vaje redno izvajati.
- Komplementarne medicinske vede. Sem spadajo medicinska akupunktura, laserska akupunktura in akupresura. Akupunktura se izvaja v večini slovenskih bolnišnic (ne pa v vseh). Dokazano je učinkovita pri migrenah in pri kroničnih bolečinah v križu.
- Medicinska hipnoza je učinkovita metoda zdravljenja kronične bolečine, predvsem v reševanju dodatnih težav, povezanih s spanjem, ki jih ima 50 – 88 odstotkov bolnikov s kronično bolečino. Pomaga pri procesu uspavanja, da bolniki lažje zaspijo, če se prebudijo sredi noči, ter da se zjutraj zbudijo spočiti. Prav tako je raziskava pokazala, da hipnoza vpliva na to, kako bolniki doživljajo utrujenost ter kako črpajo notranjo moč in si dvignejo raven energije, kadar je to pomembno.
- Čuječnost je metoda, ki uči obvladovanje življenja s kronično bolečino. Gre za proces reguliranja pozornosti na način, da prinašamo zavedanje k neposredni izkušnji z odnosom radovednosti, odprtosti do sprejemanja in doživljanja naših občutkov. Raziskave so pokazale, da čuječnost vpliva na občutenje bolečine in zmanjšanje jakosti bolečine ter utrujenosti pri številnih kroničnih bolečinah, denimo, pri bolečinah v križu, migreni, sindromu kronične utrujenosti, fibromialigiji.
*Vir: Kronična bolečina v Sloveniji, dostopno na: https://www.szzb.si/files/static/5
