Modri ponedeljek je dan, ki naj bi veljal za najbolj depresiven dan v letu. Običajno pade na tretji ponedeljek v januarju in naj bi bil povezan s povečanimi občutki žalosti, nizke motivacije in pomanjkanja energije.
Prvič so ta dan omenili leta 2005 v okviru sporočila za javnost britanskega potovalnega podjetja. V marketinski akciji so se sklicevali na psihologa dr. Cliffa Arnalla, ki je po formuli izračunal, da je tretji ponedeljek v januarju najbolj mračen dan v letu. Kljub temu, da so kasneje formulo in idejo o enem depresivnem dnevu večkrat kritizirali, je modri ponedeljek ostal dan, ki ga obeležijo v številnih državah.
Kaj je modri ponedeljek?
Kljub temu, da naj bi s pomočjo enačbe, ki upošteva vreme, verjetno stopnjo zadolženosti po praznikih, čas po (neuresničenih) novoletnih zaobljubah in splošno nižjo stopnjo motivacije, lahko izračunalo najbolj depresiven dan v letu, je zaradi pomanjkanja znanstvene veljavnosti ta dan postal bolj prepoznaven kot dan, ki opozarja na pomen skrbi za duševno zdravje.
Eden od Arnallovih univerzitetnih kolegov, dr. Dean Burnett, je komentiral, da 24-urna depresija ne obstaja, obstajajo pa stanja, ki se lahko pojavijo v določenih obdobjih in letnih časih. Simptomi poleg občutkov, ki nakazujejo depresijo, lahko vključujejo razdražljivost, vztrajno slabo razpoloženje in občutke nevrednosti. Prizadene lahko do tri odstotke ljudi.
Modri ponedeljek 2024 je dan za ozaveščanje in priložnost za priznanje občutkov žalosti in depresije, ki jih lahko doživijo nekateri posamezniki, zlasti v zimskih mesecih. Služi kot opomnik, da je treba dati prednost duševnemu zdravju in po potrebi poiskati podporo.
Kateri dejavniki vplivajo na nastanek in potek depresije
Za pojasnilo o najbolj depresivnem dnevu in kaj je depresija, smo prosili Miho Štruklja, certificiranega psihoanalitičnega psihoterapevta z večletnimi izkušnjami. Pojasnil je:
“V psihoanalitičnem razumevanju depresije ne pojmujemo le kot posledica trenutnih življenjskih okoliščin ali bioloških dejavnikov, ampak kot odraz globokih nezavednih procesov, ki izvirajo iz zgodnjih življenjskih izkušenj. Te izkušnje, posebej tiste, povezane s starši ali skrbniki, oblikujejo temelje našega psihičnega razvoja.
Travmatični dogodki ali nestabilni odnosi v otroštvu lahko ustvarijo dolgotrajne čustvene rane, ki se kasneje v življenju lahko manifestirajo kot depresivne motnje. Vpliv zunanjih dejavnikov, kot so delovni pogoji, socialno okolje, ekonomske razmere ali celo vremenske spremembe, ne gre zanemariti. Ti dejavniki lahko delujejo kot sprožilci ali poslabševalci že obstoječih psihičnih ran. Na primer, stresno delovno okolje lahko pri nekom, ki ima neobdelane travme iz otroštva, sproži globlje občutke nemoči ali žalosti.
Zanimivo je, kako se depresija razvija in manifestira. Ni nujno, da je vedno prisotna v enaki intenzivnosti. Lahko se pojavi v valovih, kjer se obdobja slabega počutja izmenjujejo z obdobji, ko se oseba počuti relativno bolje. V nekaterih primerih lahko depresija deluje skoraj neopazno, a se v ozadju stalno razvija, kar lahko na dolgi rok vodi do globljih in bolj resnih psihičnih težav.
Pretekla čustva in izkušnje nezavedno vplivajo na naše sedanje dojemanje in odzive na svet okoli nas. Način, kako nekdo v otroštvu doživlja in se sooča s čustvi, bo v veliki meri oblikoval, kako bo kot odrasla oseba obvladoval stres, soočanje z izzivi in medosebne odnose. Ta kompleksen preplet notranjih nezavednih dinamik in zunanjih okoliščin pomeni, da depresija ni le preprosto stanje, ki ga lahko enostavno kategoriziramo ali zdravimo. Zahteva globlje razumevanje posameznika, njegovih zgodnjih izkušenj, trenutnega okolja in načina, kako ti dve področji medsebojno vplivata na čustveno stanje in vedenje posameznika.”
“Depresija se razvija in manifestira. Ni nujno, da je vedno prisotna v enaki intenzivnosti. Lahko se pojavi v valovih, kjer se obdobja slabega počutja izmenjujejo z obdobji, ko se oseba počuti relativno bolje.”
Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt
Kako se spopasti z depresivnim dnevom
Miha Štrukelj svetuje:
“Preprečevanje poslabšanja stanja pri ljudeh, ki so na robu depresije, zahteva pozorno opazovanje in zgodnje prepoznavanje simptomov, ki so pogosto subtilni in lahko ostanejo neopaženi. Na robu depresije se posameznik morda sooča z znaki, kot so povečana utrujenost, izguba interesa za aktivnosti, ki so mu nekoč prinašale veselje, in nihanje razpoloženja, ki se lahko zdi kot navadno nihanje razpoloženja, a so v resnici opozorilni znaki za globlje težave. Prepoznavanje teh znakov je prvi korak k preventivi. Ko opazimo te spremembe v sebi ali pri bližnjih, je pomembno, da se aktivno odzovemo.
Pogovor z ljudmi, ki jim zaupamo, je lahko izjemno koristen. Deljenje občutkov in izkušenj z nekom, ki nas razume in podpira, lahko ponudi nov vpogled in olajšanje. Včasih pa je potrebno poiskati tudi strokovno pomoč, kot je psihoterapija, ki lahko pomaga razumeti in obdelati globlje vzroke za naše počutje.
Poleg tega je skrb za fizično zdravje ključnega pomena. Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana in dovolj kakovostnega spanca imajo velik vpliv na naše duševno zdravje. Telesna vadba ne le izboljšuje fizično kondicijo, ampak tudi spodbuja sproščanje endorfinov, ki so hormoni dobrega počutja, uravnotežena prehrana pa zagotavlja, da naše telo in um prejmeta potrebne hranilne snovi za optimalno delovanje.
Ti koraki so del širšega procesa skrbi zase. Zavedanje lastnih meja, priznavanje, kdaj potrebujemo odmor ali pomoč in iskanje ravnovesja v našem življenju so vitalni deli preventive pred depresijo. Vsak korak, ki ga naredimo proti boljšemu razumevanju in skrbi za naše duševno zdravje, je pomemben korak na poti k bolj izpolnjenemu in zadovoljnemu življenju.”
Več informacij in nasvetov Mihe štruklje preberite na njegovi spletni strani: psihoterapija-strukelj.si.
Vir:
https://www.awarenessdays.com/awareness-days-calendar/blue-monday-2024/
https://www.health.com/post-holiday-blues-7090516
Za nasvet ali pogovor obiščite forum Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje, kjer odgovarja psihoterapevt Miha Štrukelj.
