Presnovni sindrom je kompleksna endokrinološka motnja. Svetovna zdravstvena organizacija ga opredeljuje kot stanje povišanih ravni krvnega sladkorja, ki ga spremljata najmanj dva ali več kriterijev: trebušna debelost, dislipidemija (motnja v presnovi maščob) in povišan krvni tlak. Vse pogostejša trebušna debelost vzbuja resne skrbi, zlasti ker se vse pogosteje pojavlja med mladimi, in če se ne bomo lotili preventivnih ukrepov, bo postala kuga sodobnega časa.
Presnovni sindrom
Kaj se skriva za izrazom »kuga sodobnega časa«? Rak? Srčna ali možganska kap? Zasvojenost? Ne. Gre za presnovni sindrom. Ta obsega motnje v presnovi, ki jih spremljajo natančno določeni klinični znaki: povišan krvni tlak, povišane ravni krvnega sladkorja, manjša koncentracija »dobrega holesterola« HDL in povečana koncentracija trigliceridov v krvi.
Prva posledica presnovnega sindroma je kopičenje maščobe v jetrih in posledično šibkejši odziv celic na inzulin ter nastanek inzulinske rezistence. Ker zaradi tega sladkor ne more vstopiti v celice, se višajo njegove ravni v krvi. Posledično narašča tudi raven inzulina in pride do začaranega kroga, ki pripelje do sladkorne bolezni tipa 2.
Zlasti skrb vzbujajoči so podatki, ki kažejo, da se presnovni sindrom vse bolj širi med mladimi. Poleg tega je treba resno obravnavati tudi podatek, da je pri ljudeh s presnovnim sindromom tveganje za srčno-žilne bolezni (ateroskleroza, angina pektoris, srčna in možganska kap, periferna vaskularna bolezen) dvakrat večje, za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 pa kar petkrat večje kot pri preostali populaciji! Dokazana je tudi pomembna povezava med presnovnim sindromom in motnjami, kot so depresija, anksioznost in nevroze.
Trebušna debelost
Najočitnejši simptom presnovnega sindroma je trebušna debelost, kar pomeni, da se maščoba nabira predvsem okoli pasu. To ne pomeni, da ljudje z normalno telesno težo ne morejo zboleti za drugimi posledicami presnovnega sindroma (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak ipd.), je pa med njimi odstotek obolelih veliko manjši, okoli 5.
Trebušna debelost je tako pogosta, da je postala glavni kriterij za postavljanje diagnoze presnovnega sindroma. O trebušni debelosti govorimo, kadar je obseg pasu pri ženskah več kot 88 centimetrov, pri moških pa več kot 102 centimetra. Ljudje, ki trpijo za to vrsto debelosti, imajo zelo specifično obliko telesa – obliko jabolka.
Prehrana je rešitev, a tudi breme
Novejša spoznanja kažejo, da kopičenje maščob v jetrih, ki privede do zamaščenih jeter, sproža odpornost celic proti inzulinu, kar je temelj presnovnega sindroma. Maščobe se v jetrih kopičijo zaradi prevelikega vnosa sladkorja (Američani, denimo, s sladkorjem dobijo približno 20 odstotkov kalorij), ne zaradi prevelikega vnosa samih kalorij in premalo gibanja. V tem primeru je torej ključ do rešitve v opustitvi – ali vsaj v izjemno močno zmanjšanem vnosu – sladkorja v prehrani (paziti je treba tudi na skriti sladkor, denimo v nekaterih vrstah kruha in toasta).
Smiselno je tudi povečati vnos hrane z vlakninami, denimo različnih vrst sadja, zelenjave, stročnic in žit. Poudariti je treba, da ogljikovih hidratov in maščob iz prehrane ne smemo popolnoma izločiti, le zmanjšati njihov vnos. Vnos beljakovin lahko povečamo, če gre za beljakovine iz soje, stročnic, rib, piščančjega mesa in oreškov. Beljakovine živalskega izvora zaradi nasičenih maščob niso priporočljive.
Šele ko kljub spremembi življenjskega sloga presnovnih težav ni konec, začnemo farmakološko zdraviti sladkorno bolezen tipa 2 in dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni.
Literatura:
Prašek, M. 2004. Metabolički sindrom – osnovni principi liječenja. Medicus. 13 (2): 95– 102.
Hrvoj, J., Slišković, A. M., Šimić, I. 2015. Metabolički sindrom i tjelesna aktivnost.
Hrvat. Športskomed. Vjesn. 30 (1): 3–14.Solak, M. 2017. Metabolički sindrom – mit ili stvarnost u endokrinološkoj ordinaciji. Cardiologia Croatica. 12 (7-8): 331–335.
Taubes, G. 2019. Dosje sladkor. Ljubljana, Modrijan založba.
