Študija ACE razkriva presenetljive povezave med boleznimi in otroškimi travmami

Kako je mogoče, da novorojenček s svojimi neskončnimi potenciali odraste v 30-letnega brezdomnega pijanca? Posledice travme iz otroštva so dolgoročne, je pokazala velika raziskava, katere rezultate smo pripravljeni sprejeti šele po 25-ih letih.

Kaj se skriva za življenjsko zgodbo brezdomnega pijanca?

Kakor se dogaja pri mnogih velikih odkritjih, je tudi specialist interne medicine Vincent Felitti do odgovora na to vprašanje prišel po naključju.

Leta 1985 je bil dr. Vincent J. Felitti vodja oddelka za preventivno medicino družbe Kaiser Permanente v San Diegu s tedaj največjim preventivnim presejalnim programom na svetu. Vodil je tudi kliniko za zdravljenje debelosti, ki je omogočala uspešno hujšanje brez uporabe operativnih posegov.

Nekega dne se je oglasila v njegovi ordinaciji 28-letna medicinska sestra. Felitti se je strinjal z njeno tezo, da je debelost njena največja težava in jo vključil v svoj program hujšanja. V naslednjih 51 tednih je ženska shujšala s 185 na 60 kilogramov.

Kaj sproži samodestruktivno vedenje pri žrtvah zlorab?

Ko pa je Felitti isto žensko videl čez nekaj mesecev, se je tako zredila, da je bilo to po njegovem mnenju biološko komaj mogoče v tako kratkem času. Le kaj se je zgodilo?

Izkazalo se je, da je njena nova telesna podoba tako pritegnila nekega njenega moškega sodelavca, da se je začel vse bolj odkrito spogledovati z njo in ji na koncu tudi predlagal seks. Ona se je odpravila domov in doma začela jesti. Naslednje dni se je neusmiljeno basala, hladilnik pa ni bil varen pred njo niti ponoči. Ko je Felitti pričel brskati po koreninah njenega skrajnega početja, mu je sčasoma razkrila, da jo je v otroštvu zlorabljal dedek.

Vpliv zlorab na telesno samopodobo

To je bil šele drugi primer incesta, s katerim se je Felitti srečal v 23 letih zdravniške prakse, toda že čez kakšnih 10 dni je slišal podobno zgodbo. Ko se je s sodelavci pozneje podrobneje posvetil življenjskim zgodbam svojih pacientov, je pretresen ugotovil, da so večino izjemno debelih odraslih v otroštvu spolno zlorabljali, odkrili pa so še številne druge nenormalnosti v njihovih družinah.

Leta 1990 je Felitti v Atlanti na srečanju Severnoameriškega združenja za proučevanje debelosti (North American Association for the Study of Obesity) predstavil podatke iz prvih 286 razgovorov s svojimi pacienti.

Neprijazni, celo ostri odzivi udeležencev so ga osupili. Očitali so mu lahkovernost, češ kako more verjeti tovrstnim pacientom, ki da bi za svoje bedno življenje uporabili vsak izgovor, tudi če bi ga mačka na repu prinesla. Kljub temu pa se je med navzočimi našel epidemiolog iz Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (Centers for deseas control and prevetion CDC) ga je seznanil z veliko obsežnejšo študijo na splošni populaciji in ga povabil na srečanje z majhno skupino raziskovalcev v CDC. 

ACE študija: Kako otroške travme vplivajo na zdravje

Rezultat tega je bila prelomna raziskava o škodljivih izkušnjah iz otroštva (Adverse Childhood Experiences – ACE; prevod: obremenjujoče izkušnje iz otroštva), pri kateri sta sodelovala CDC in neprofitna zdravstvena organizacija Kaiser Permanente z dr. Robertom Ando in dr. Vincentom Felittijem kot glavnima raziskovalcema.

Več kot 50.000 ljudi je vsako leto prišlo na preventivne zdravniške preglede na Kaiser Permanente, pri čemer so izpolnili obširen medicinski vprašalnik. Felitti in Anda sta več kot leto dni pripravljala 10 novih vprašanj, s katerimi bi bilo mogoče najnatančneje opredeliti kategorije škodljivih izkušenj iz otroštva, zajemajoče spolno in drugo telesno zlorabo, telesno in čustveno zanemarjanje in družinske disfunkcije, ko so denimo starši ločeni, duševno bolni, zasvojeni ali v zaporu.

Nato sta nadaljnjih 25.000 pacientov vprašala, ali so jima pripravljeni razkriti neprijetne podrobnosti iz svojega otroštva, in 17.421 jih je odgovorilo pritrdilno. Njihove odgovore sta potem primerjala s podrobno zdravstveno dokumentacijo, ki so jo pri Kaiser Permanente vodili o vseh pacientih.

Študija o škodljivih izkušnjah iz otroštva je pokazala, da so travmatske življenjske izkušnje v otroštvu in mladostništvu veliko pogostejše, kot je bilo pričakovano.

• Kaj je naredila ACE študija in zakaj je pomembna?
  Študija je proučevala povezavo med negativnimi izkušnjami v otroštvu – kot so čustvena, fizična in spolna zloraba, zanemarjanje ter družinska disfunkcija (npr. zasvojenost, nasilje v družini, ločitev staršev) – in zdravstvenim stanjem posameznikov v odrasli dobi.
  
• Kako se meri ACE točke?
  ACE točke se merijo z odgovori na 10 vprašanj o negativnih izkušnjah v otroštvu (pred 18. letom starosti). Vsak pritrdilen odgovor prinese eno točko. Vprašanja so razdeljena v tri glavne kategorije:
  • Zloraba
    • Čustvena
    • Fizična
    • Spolna
  • Zanemarjanje
    • Čustveno
    • Fizično
  • Družinska disfunkcija
    • Ločitev staršev
    • Duševna bolezen v družini
    • Alkoholizem ali zloraba drog v družini
    • Družinsko nasilje (npr. mati pretepena)
    • Zaporna kazen družinskega člana

• Kaj pokaže rezultat ACE?
  Skupno število točk (0–10) pokaže, koliko različnih vrst travm je oseba doživela. Višje število ACE točk pomeni večje tveganje za težave z zdravjem in vedenjem v odraslosti.

Šokantni podatki: Koliko ljudi je bilo zlorabljenih kot otroci?

Izpraševanci v študiji so bili večinoma belci, pripadniki srednjega razreda, srednjih let, dobro izobraženi in finančno dovolj preskrbljeni, da so imeli ustrezno urejeno zdravstveno zavarovanje, pa vendar jih le ena tretjina ni imela negativnih otroških izkušenj.

• Eden od 10 posameznikov je na vprašanje “Ali so vas starši ali druge odrasle osebe v gospodinjstvu pogosto ali zelo pogosto psovali, žalili ali poniževali?” odgovoril z ‘da’.
• Več kot četrtina jih je pritrdilno odgovorila na vprašanji “Ali vas je kateri od staršev pogosto ali zelo pogosto potisnil, zgrabil, udaril oziroma vrgel kaj v vas?” in “Ali vas je kateri od staršev pogosto ali zelo pogosto udaril tako močno, da ste imeli podplutbe ali da vas je poškodoval?”, torej so bili v otroštvu večkrat žrtev telesne zlorabe.
• Na vprašanji “Ali se vas je odrasla oseba ali oseba, starejša od vas vsaj pet (5) let, kdaj dotikala po telesu, jasno izražajoč svojo spolno vzburjenost?” in “Ali je odrasla oseba ali oseba, starejša od vas vsaj pet (5) let, kdaj poskušala z vami imeti oralni, analni ali vaginalni spolni odnos?” je 28 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških odgovorilo pritrdilno.
• Ena od osmih oseb je pritrdilno odgovorila na vprašanji “Ali ste bili kot otrok včasih, pogosto ali zelo pogosto priča temu, da je vašo mater kdo potisnil, zgrabil, klofutnil oziroma kaj vrgel vanjo?” in “Ali ste bili kot otrok včasih, pogosto ali zelo pogosto priča, da je vašo mater kdo brcnil, ugriznil, udaril s pestjo ali s čim trdim?”.

Vsak pritrdilni odgovor je bil ovrednoten z eno (1) točko, tako da je bilo mogoče dobiti oceno od 0 do 10. Oseba, ki so jo v otroštvu pogosto zmerjali, ki je imela mater alkoholičarko in katere starši so se ločili, je na primer dobila oceno 3.

Od dveh tretjin izpraševancev, ki so potrdili, da so imeli škodljive izkušnje v otroštvu, jih je 87 odstotkov dobilo oceno 2 ali več, eden od šestih izpraševancev (16,67 odstotka) pa je imel oceno 4 ali več.

• 1 od 4 žensk je bila spolno zlorabljena
• 1 od 6 moških ima izkušnjo zlorabe
• 2 od 3 posameznikov z visokim ACE imajo kronične bolezni

Posledice otroških travm: Od depresije do fizičnih bolezni

Felitti je torej s svojo znanstveno ekipo ugotovil, da so škodljive izkušnje v otroštvu medsebojno povezane, proučujemo pa jih običajno ločeno. Zlorabe niso nikoli osamljeni primeri. Z vsako dodatno grenko izkušnjo se škoda še poveča.

“Točke se ne samo seštevajo, se celo množijo in vplivajo na številne bolezni, za katere bi rekli, da to pa že ne more izvirati iz otroštva, pa vendarle so med njimi rak, srčno žilne bolezni, sladkorna, možganska kap, KOPB, ….”

doc. dr. Tina Bregant, ob predstavitvi študije Prevalenca obremenjujočih izkušenj v otroštvu in njihova povezanost s funkcioniranjem v odraslosti

Felitti in njegovi sodelavci so ugotovili, da učinki travme iz otroštva najprej postanejo opazni v šoli. Več kot polovica tistih z oceno 4 ali več je imela učne ali vedenjske težave v primerjavi s 3 odstotki tistih z oceno 0.

Med odraščanjem žal niso ‘prerasli’ pogubnih posledic svojih zgodnjih izkušenj. Felitti je ugotavljal, da se travmatske izkušnje pogosto izgubijo v času in se prekrijejo s sramom, skrivnostnostjo in družbeni tabuji, študija pa je razkrila, da učinki travme povsem prepredejo življenja teh pacientov tudi v odraslosti.

• Izkazalo se je tudi, da so tisti z visoko oceno pogosteje odsotni z dela, da imajo večje finančne težave in sploh v življenju precej manj zaslužijo. Pri tistih z visoko oceno je stanje postalo šokantno.
• Višja ko je bila ta ocena, pogostejše so bile kronične depresije v odrasli dobi. Pri ženskah z oceno 4 ali več jih je bilo kronično depresivnih 66 odstotkov, pri moških z enako oceno 35 odstotkov, pri 12 odstotkov.
• Premo sorazmerno z oceno je rastlo tudi število tistih, ki jim je bilo predpisano jemanje antidepresivov in analgetikov.
• Tudi število tistih, ki so priznali, da so že poskusili storiti samomor, je naraščalo z višino ocene v študiji o škodljivih izkušnjah iz otroštva. Razlika med tistimi z oceno 0 in tistimi s 6 je kar 5000 % ali 50-krat več.
• Udeleženci so bili takoj na začetku zdravniškega pregleda v okviru študije vprašani: “Ali ste kdaj pomislili, da ste alkoholik?” Tistih z oceno 4 je bilo sedemkrat več alkoholikov kot tistih z oceno 0. Pri intravenoznem drogiranju je bila rast eksponentna: pri tistih z oceno 6 ali več je bilo narkomanov, ki so si mamila vbrizgavali intravenozno, 46-krat več kot pri tistih z oceno 0.
• Ženske v študiji so bile vprašane, ali so bile kot odrasle kdaj posiljene. Tistih z oceno 0 je bilo posiljenih pet (5) odstotkov, tistih z oceno najmanj 4 pa 33 odstotkov.

Zakaj je veliko večja verjetnost, da bodo zlorabljane ali zanemarjane deklice v odraslosti posiljene?

Odgovor na to vprašanje se skriva v obdobju daleč pred posilstvom. Številne študije so na primer pokazale, da bodo deklice, ki so med odraščanjem priča nasilju v družini, velikokrat imele razmerja, v katerih bodo žrtve nasilja, medtem ko je pri dečkih, ki odraščajo v nasilnih družinah, sedemkrat večja verjetnost, da bodo oni nasilni v partnerskem razmerju. Več kot 12 odstotkov udeležencev študije je videlo, da so bile njihove matere pretepene.

Verjetnost za bolezni se eksponentno veča

Na seznamu tega, kar napoveduje višja ocena v študiji, so kajenje, debelost, nenačrtovana nosečnost, promiskuiteta, spolno prenosljive bolezni in druge bolezni.

Končne ugotovitve so bile osupljive:

• Pri osebah z oceno najmanj 6 je bilo najmanj 15 odstotkov več možnosti, da imajo eno od 10 bolezni, ki v ZDA povzročijo največ smrti, vključno s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ishemično boleznijo srca (ishemija – zmanjšana prekrvitev srčne mišice) in boleznijo jeter.
• Dvakrat pogosteje so zboleli za rakom in štirikrat pogosteje za emfizemom (kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
• Kronične pljučne bolezni poveča za 390 odstotkov.
• Hepatitis za 240 odstotkov.
• Depresija za 460 odstotkov.
• Poskus samomora za 1.220 odstotkov.

Delite članek, če menite, da moramo o teh temah več govoriti. Izpolnite ACE test in preverite svoj rezultat.

Kako zmanjšati pomen negativnih izkušenj v otroštvu

Ne glede na to, kaj se je zgodilo, vedno obstaja pot okrevanja in osvoboditve bremena disfunkcionalne družinske dinamike:

• Razmislite o svojih prepričanjih (spoznajte se s svojimi prepričanji in preverite, če držijo).
• Poskusite okrepiti svoj jaz (spoznajte kdo ste).
• Izvajajte prakse čuječnosti.
• Poskusite vzpostaviti stik z notranjim otrokom in delajte na tem.
• Preizkusite somatske tehnike (posebne gibalne, dihalne vaje).
• Delajte z zvokom (izražajte se, pojte, mrmrajte).

viri:
https://www.ajpmonline.org/article/S0749-3797(98)00017-8/fulltext
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31104722/
https://www.henryford.com/-/media/files/henry-ford/hcp/research/hdrc/hdrc-questionnaires/ctq-childhood-trauma-questionnaire-20181130-v01-20.pdf?rev=fc73aee19e0e4012b1c9455af5474055&hash=B6875080173CF13D298E9D6A3A9BC2CB
https://psychcentral.com/ptsd/adverse-childhood-experiences-post-traumatic-stress-disorder#takeaway
https://psychcentral.com/health/toxic-childhood-lessons-you-must-unlearn-in-adulthood