Velika večina živil namreč praviloma vsebuje različna makrohranila, res pa da v zelo različnih razmerjih.
“Kruh torej ni le dober vir ogljikovih hidratov, temveč tudi beljakovin, količina maščob pa je zelo odvisna od priprave. Nasprotno pa je meso ni le dober vir beljakovin, temveč lahko vsebuje tudi precej maščob, kar je odvisno tudi od kosa mesa. Obe živili vsebujeta tudi precej vode.”
Inštitut za nutricionistiko
Praktično nobeno nepredelano živilo ne vsebuje le ene skupine makrohranil
Lahko pa se zgodi, da določeno hranilo prevladuje. “Takrat včasih rečemo, da je neko živilo beljakovinsko, ogljikohidratno, ali pa maščobno. To seveda ne pomeni, da živilo ne vsebuje tudi drugih makrohranil,” pravijo na inštitutu.
Poglejmo primer kruha, za katerega pogosto slišimo, da vsebuje le ogljikove hidrate, kar ne drži.
“Ogljikovih hidratov je v kruhu okoli polovica, vsebuje pa tudi približno deset odstotkov beljakovin in nekje meddva in deset odstotki prehranskih vlaknin. Sestava kruha je seveda močno odvisna od vrste uporabljene moke. Polnozrnata moka denimo vsebuje več beljakovin in prehranskih vlaknin, kar zelo vpliva tudi na hranilno sestavo kruha,” je konkretna dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko:
Pogost stereotip je tudi, da meso vsebuje le beljakovine, kar prav tako ne drži.
Pusto meso v resnici vsebuje približno 25 odstotkov beljakovin, kar je v primerjavi z drugimi živili precej visoka vrednost, zato o mesu govorimo kot o beljakovinskem živilu, pravi sogovornica. “Ostali delež mase mesa predstavlja večinoma voda ter – odvisno od kosa mesa – lahko tudi večji ali manjši delež maščobe. Manjši delež mase mesa predstavljajo tudi druge snovi, vključno z mikrohranili, kot sta na primer vitamin B12 in železo,” dodaja Lavriša.
Od rastlinskih živil med odličnimi viri beljakovin na inštitutu izpostavijo predvsem stročnice in oreške, čeprav v njih beljakovine niso prevladujoče makrohranilo. V tem smislu so stročnice pretežno ogljikohidratno živilo, oreški pa bolj maščobno živilo, pravijo.
Arašidi vsebujejo približno 40 odstotkov maščob, 20 odstotkov beljakovin in 8 odstotkov prehranskih vlaknin, kuhan fižol pa okoli 15 odstotkov ogljikovih hidratov, osem odstotkov beljakovin in šest odstotkov prehranskih vlaknin.
Poskenirajte in izvedeli boste, kaj jeste
Poznavanje sestave živil je pomembno, opozarjajo na inštitutu, saj “nam omogoča lažje načrtovanje zdravega in uravnoteženega načina prehranjevanja, pomaga pa tudi pri načrtovanju prehrane za ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami, kot so različne alergije in intolerance. Poznavanje sestave živil nam lajša tudi nadzor nad količino zaužitih sestavin, ki jih želimo v prehrani omejevati – na primer sladkorja, soli in nasičenih maščob, saj s tem prispevamo k ohranjanju zdravja in preprečevanju različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2.”
Izkušnje kažejo, da je največ zmot pri poznavanju sestave visoko procesiranih živil, saj tekom predelave proizvajalci lahko uporabljajo večje ali manjše količine posameznih sestavin, rezultat pa je lahko zelo različna hranilna sestava.
Inštitut za nutricionistiko
Da bi prebivalcem olajšali vpogled v sestavo živil, smo na Inštitutu za nutricionistiko v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan ter Zvezo potrošnikov Slovenije razvili mobilno aplikacijo VešKajJeš, spomni prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. “Aplikacija uporabnikom omogoča, da s pametnim telefonom fotografirajo črtno kodo izdelka, nakar se jim prikaže informacije o hranilni sestavi v barvah prehranskega semaforja. Če živilo vsebuje veliko sladkorja, bo ta podatek prikazan v rdeči barvi, sicer pa v oranžni oz. zeleni. Program financira Ministrstvo za zdravje.”
