Pandemija koronavirusa je spremenila življenja po vsem svetu, posebej za skupnost ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih obstaja večje tveganje za hujši potek bolezni v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Gre za visokorizične skupine, ki veljajo za t. i. ‘ujetnike pandemije’, med katere spadajo starejši od 60 let, ljudje s kroničnimi boleznimi (kronična ledvična bolezen, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge kronične respiratorne bolezni), imunskimi motnjami, osebe z anemijo srpastih celic in osebe s prekomerno telesno maso (ITM 25 kg/m2), zaradi katerih so bolj izpostavljeni hujšim posledicam v primerjavi z ostalo populacijo, čeprav nihče ni izjema. Prav njim je posvečena kampanja ‘Živeti s covidom’, ki opozarja na izpostavljenost in ogroženost rizičnih skupin, hkrati pa javnost izobražuje o dejavnikih tveganja, poznavanju rizičnih skupin ter ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje slabih izidov bolezni.
V rizično skupino spada skoraj 22 odstotkov svetovne populacije
“Vse se odpira. Družba se je odločila, da je čas, da živimo z boleznijo, v sožitju z novim koronavirusom, da covid-19 obravnavamo kot na primer viruse prehlada in gripo, in da to ni več družbeno kritična bolezen. Pozabili pa smo na zelo ranljivo manjšino v družbi in to so osebe s hudimi imunskimi motnjami ter druge ranljive osebe. Zanje COVID-19 še zdaleč ni mimo,” pravi prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.
Ocenjuje se, da je med skupinami s povečanim tveganjem za napredovanje bolezni COVID-19 v hudo obliko skoraj 22 odstotkov svetovne populacije, kar tudi v Sloveniji predstavlja pomemben delež prebivalstva.
Profesor Tomažič je pojasnil, da so osebe s hudimi imunskimi motnjami prejemniki presajenih organov, bolniki z aktivnimi karcinomi, avtoimunskimi boleznimi in tisti, ki prejemajo biološka zdravila, ki na primer delujejo proti limfocitom B ter druga imunosupresivna ali imunomodulatorna zdravila. Pri imunsko oslabljenih bolnikih pričakujemo hujšo obliko bolezni COVID-19 in pogosto njen podaljšan potek, saj se lahko virusna faza bolezni zelo podaljša. Zato so osebe s hudo imunsko motnjo tudi potencialni izvor novih različic SARS-CoV-2, je poudaril profesor Tomažič.
Vsak od nas mora prevzeti odgovornost
“Za večji del okuženih res velja, da so simptomi blagi in bolezen hitro mine. Na drugi strani pa imamo v družbi ne tako redke posameznike s kroničnimi boleznimi in drugimi dejavniki tveganja za težji potek bolezni, ki jih virus SARS-CoV-2 neposredno življenjsko ogroža. Pri njih lahko pride do okužbe spodnjih dihal z dihalno odpovedjo in razvojem klinične slike, s kakršno smo se srečevali v prejšnjih valovih pandemije. Možni so hudi zapleti, nekateri bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično obravnavo in pri nekaterih se bolezen žal lahko konča s smrtjo. Zato je pomembno ozaveščanje javnosti z opozarjanjem, da je virus še vedno med nami. Naša naloga je, da zaščitimo najranljivejše člane naše družbe in vsak od nas naj prevzame del odgovornosti. Pomembno je, da tudi laična javnost prepozna posameznike, ki so bolj izpostavljeni tveganju za težji potek bolezni covid-19. Vedeti moramo, da imamo danes orodja, s katerimi lahko preprečimo težji potek bolezni, sprejem v bolnišnico in smrt,” pa svari izr. prof. dr. Matjaž Jereb, vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.
Pomembno je, da rizični bolniki vedo, kako lahko s pravočasnim testiranjem in zgodnjo diagnozo ne le preprečijo hudo obliko bolezni in hospitalizacijo, temveč posledično tudi rešijo svoje življenje. Mnogi pa se sploh ne zavedajo, da spadajo v rizično skupino, zato je treba pozivati k previdnosti. Bolniki naj se pogovorijo z osebnim zdravnikom in preverijo, ali imajo katerega od dejavnikov tveganja za napredovanje bolezni COVID-19 v hudo obliko.
