Po poročanju hrvaškega medija Dnevnik.hr je imela ženska gripi podobne simptome: vročina, bolečine v mišicah, omotica, krvave oči, občutljivost na svetlobo in slabost.
Takoj po identifikaciji bolezni so oblasti začele z iskanjem oseb, s katerimi je bila okužena 27-letnica v stiku. Krimsko-kongoško hemoragična mrzlica je namreč bolezen, za katero ni cepiva, prenaša pa se z vbodom klopa ali stikom z okuženo krvjo ali tkivom živali med zakolom in po njem. Lahko se prenaša s človeka na človeka s krvjo, izločki ali drugimi telesnimi tekočinami okužene osebe.
Umrljivost za Krimsko-kongoško hemoragično mrzlico znaša po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od 10 do 40 odstotkov, smrt nastopi v drugem tednu bolezni. Okrevanje tistih, ki preživijo, se običajno začne deveti ali deseti dan.
Od gripe podobnih simptomov do odpovedi organov
Bolezen, za katero je umrla Makedonka, povzroča virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, ki spada v rod Nairovirusov in družino Bunyaviridae. Bolezen je bila prvič prepoznana v Krimu leta 1944, kasneje pa so ugotovili, da je virus enak povzročitelju, ki je leta 1969 povzročil bolezen v Kongu. Od tod izvira tudi kombinacija imena bolezni.
Čas od okužbe do pojava bolezni je odvisen od načina prenosa bolezni. Če se oseba okuži z ugrizom okuženega klopa, traja inkubacijska doba običajno 1-3 dni, največ do 9 dni. V primeru okužbe preko stika z okuženo krvjo ali tkiv pa traja inkubacijska doba navadno 5-6 dni, do največ 13 dni, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).
Kako jo prepoznati? “Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, bolečinami v mišicah, omotico, bolečim in otrdelim vratom, bolečino v križu, glavobolom, vnetimi očmi in občutljivost na svetlobo (fotofobija). Lahko se pojavi tudi slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in vneto žrelo. V naslednjih nekaj dneh se pojavi nihanje razpoloženja, zmedenost in agresivnost, čemur sledi zaspanost, depresija. Ob pregledu se zazna povečanje jeter,” naštevajo na NIJZ.
Sledijo lahko resnejši znaki in sicer droben pikčast izpuščaj (petehije), modrice ter krvavitve iz dlesni ali telesnih odprtin. V hujših primerih se, kot pravijo, lahko razvije odpoved delovanja jeter, ledvic in pljuč ter motnje zavesti.
“Zdravljene krimsko-kongoške hemoragične mrzlice je podporno delovanju življenjsko pomembnih organskih sistemov in simptomatsko za lajšanje simptomov. Določen uspeh ima zdravljenje s protivirusnim zdravilom ribavirinom,”
še dodajajo na NIJZ.
Pri nas je ni, je pa v nekaterih delih Evrope
Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica se po podatkih NIJZ pojavlja v vzhodni in južni Evropi, na območju nekdanje Sovjetske zveze, Mediterana, severo-zahodnem delu Kitajske, centralni Aziji, Afriki, bližnjem vzhodu in Indijskem polotoku. V Sloveniji je ni.
Ker varnega in učinkovitega cepiva proti krimsko-kongoški mrzlici za enkrat ni, preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, še pravijo sogovorniki.
Potnikom, ki potujejo na endemska območja, na NiJZ zato priporočajo:
- nošenje oblačil z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami, ki naj bodo svetle barve, da klopa lahko hitro opazimo in odstranimo,
- impregnacija oblačil z insekticidi,
- uporaba repelentov,
- redno pregledovanje za klope in čim prejšnje pravilno odstranjevanje klopa ter
- izogibanje predelom, kjer so klopi pogosti.
