Posamezniki, ki so odraščali v revščini ali živeli v daljšem obdobju revščine, so običajno bolj dovzetni za razvoj duševnih težav kot so depresija, anksioznost in samomorilne težnje. Socialno ogrožene družine pogosto obtičijo v začaranem krogu revščine in šibkega zdravja, ki lahko traja več generacij, preden komu uspe prekiniti ta vzorec.
Sodelavci Karitas opažamo, da je revščina eden pomembnih dejavnikov pojava duševnih težav, v še večji meri pa revščina preprečuje, da bi se nekdo izvil iz duševnih težav.
Kako revščina lahko oteži zdravljenje duševnih stisk in motenj?
Osebni zdravnik že lahko predpiše zdravila in vas napoti k psihiatru, vendar so čakalne dobe dolge. V kolikor bi se želeli izogniti čakalnim vrstam v zdravstvenih domovih in priti do pravočasne obravnave, naletite na visoke cene psihiatrov in psihoterapevtov zasebnikov, ki si jih mnogi ne morejo privoščiti. Tako tudi tisti, ki si želijo sprememb in so pripravljeni narediti korak naprej, pogosto ostanejo brez ustrezne pomoči.
Upamo lahko, da bo tudi pri nas psihoterapija v sistemu javnega zdravstva kmalu postala bolj prepoznavna in s tem bolj dostopna socialno ogroženim družinam in posameznikom.
Pri delu s socialno ogroženimi, pri katerih zaznavamo depresivno razpoloženje, je pomembno, da strokovni delavci aktivno poslušajo in ne obsojajo, da so potrpežljivi in sočutni. Osebo poskušajo osvoboditi občutkov krivde, ji nudijo čustveno oporo in razumevanje, zbujajo upanje in spodbujajo k iskanju dodatne strokovne pomoči.
Kaj je depresija in kako prepoznamo njene simptome?
Depresija se zdi, kot da se utapljamo, medtem ko vidimo druge okrog nas dihati.
Depresija je resna in pogosta bolezen, ki se kaže s telesnimi in z razpoloženjskimi simptomi ter povzroča spominske in druge težave v razmišljanju. Gre za zmanjšanje koncentracije pomembnih hormonov v možganih (serotonina, noradrenalina in dopamina), ki so nujno potrebni za dobro počutje. Pri sebi in svojih bližnjih jo lahko opazimo kot disfunkcionalnost pri vsakodnevnem delovanju, v odnosih z drugimi ter v načinu čustvovanja. Znan britanski pisatelj Johann Hari opiše depresijo kot: »Žalovanje za svojim življenjem, ki se ni odvilo, kot bi se moralo; žalovanje za potrebami, ki niso bile zadovoljene.«
Depresijo lahko prepoznamo v naslednjih simptomih, ki morajo biti prisotni vsaj dva tedna:
- žalostno ali depresivno razpoloženje,
- zmanjšano zanimanje za aktivnosti, ki so osebo običajno veselile,
- pomanjkanje energije in utrujenost,
- občutki ničvrednosti in krivde,
- ali izguba apetita ali prenajedanje,
- ali nespečnost ali prekomerno spanje,
- težave s koncentracijo,
- samomorilne težnje,
- upočasnjeno vedenje ali govor,
- odmik od socialnih stikov.
Kako zdravimo depresijo?
Z vsem znanjem in raziskavami, ki so nam danes na razpolago, je zdravljenje depresije lahko zelo enostavno, v kolikor pomoč poiščemo pravočasno. Pravilno je, da se najprej odločimo za psihoterapevtsko obravnavo, kamor nas lahko napoti tudi naš osebni zdravnik. V primeru, da je ta neuspešna ali da je že začetno stanje nevzdržno, nam zdravnik ali psihiater navadno predpiše zdravila. Velja opozoriti, da zdravila odpravijo zgolj nekatere simptome depresije; v večini primerov je ne pozdravijo trajno, saj ne odpravijo vzrokov, ki se skrivajo v osebnosti.
Dandanes obstaja široko splošno zavedanje o pomembnosti duševnega zdravja in ustreznih zdravil. Glede tega je bilo v zadnjih letih odpravljenih mnogo stigem in polemik, hkrati pa se vse bolj normalizira dejstvo, da ni dovolj samo vzeti tablet in nadaljevati s starim načinom življenja. Obisk pri psihiatru, psihoterapevtu ali kliničnem psihologu je vsekakor potreben in več kot dobrodošel.
Dandanes je nedopustno, da bi duševne motnje zdravili zgolj s sintetičnimi zdravili. Pomembno je, da strokovnjaki vsakega posameznika obravnavajo individualno in se hkrati povezujejo z drugimi strokovnjaki (npr. psihologi, psihiatri, psihoterapevti …) ter ozaveščajo o novih načinih zdravljenja.
Kam se lahko obrnemo po pomoč?
V primeru pojava simptomov depresije se na pomoč lahko obrnete na osebnega zdravnika, ki je usposobljen za prepoznavanje depresije in ve, kako pomagati. V primeru življenjske ogroženosti lahko pokličete nujno medicinsko pomoč. V Ljubljani vas lahko pregleda psihiater v Urgentni psihiatrični ambulanti, na Njegoševi ulici 4, vsak dan do 15. ure. V nočnem času sta v Ljubljani odprti Dežurna psihiatrična ambulanti na Zaloški cesti 29 in Psihiatrična bolnišnica Polje ali na telefonski številki 112. Hospitalizacija je potrebna predvsem v primeru velike nevarnosti samomora. Takrat ne smemo čakati, temveč moramo zagotoviti takojšnjo pomoč in visoko stopnjo nadzora.
Kako si lahko pomagamo sami?
Najboljši naravni zdravili proti depresiji sta pogovor in rekreacija. Športne dejavnosti so smiselne, saj imajo nek cilj, kar krepi motivacijo. Hkrati pa smo pri teh dejavnostih vsi enaki, ne glede na starost, telesno pripravljenost ali premoženje. V pomoč so tudi vse tehnike sproščanja in tehnike, ki povečujejo zbranost (npr. meditacija, čuječnost). Ker na nastanek depresije vpliva več dejavnikov, se pred njo ne moremo obvarovati zgolj z »zdravim« načinom življenja.
Dobro je vedeti, da je popolno duševno zdravje redko in ga morda doživimo nekajkrat v življenju, večino časa pa le lovimo ravnotežje. Duševno zdravje je že to, da imamo stvari za silo pod nadzorom in gremo naprej; da nam uspe poskrbeti zase in za svoje bližnje ter da smo lahko občasno, ne ves čas, zadovoljni in ustvarjalni.
Zapisal: Jure Pavlič, mag. ZDT, spec. zakonske in družinske terapije, svetovalec Škofijska karitas Ljubljana in sodelavec v projektu eSOS – spletna prepoznava socialnih stisk* (https://www.karitas.si/esos).
* Projekt eSOS – Spletna prepoznava socialnih stisk sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO.
