Hipohondrija, znana tudi kot zdravstvena anksioznost, je razširjena, a premalo diagnosticirana motnja, za katero je značilna vztrajna zaskrbljenost za svoje zdravje. Normalo je, da so ljudje pozorni na svoje zdravstveno stanje, toda ljudje, ki doživljajo hipohondrijo, so zelo zaskrbljeni, da so resno bolni ali da bodo resno zboleli. Strah se pojavi tudi, če nimajo simptomov ali pa so njihovi simptomi zelo blagi. Za hipohondre je značilno tudi, da jih rezultati zdravniških testov ne pomirijo kaj dosti oziroma jim sploh ne verjamejo.
Za to skupino ljudi imamo sedaj slabe novice. Švedska študija, ki je bila objavljena v znanstveni publikaciji JAMA Psychiatry, je ugotovila, da imajo tisti, ki jih preveč skrbi, da bodo resno zboleli, za 84 odstotkov večje tveganje za zgodnjo smrt in so živeli približno 5 let manj kot ljudje brez te motnje.
Za študijo so raziskovalci analizirali podatke za več kot 4.000 ljudi, ki živijo na Švedskem in jim je bila med letoma 1997 in 2020 diagnosticirana ta anksiozna motnja. Raziskovalci so primerjali ljudi s to motnjo z drugimi, ki so imeli podobne demografske podatke, kot sta starost in spol, in so živeli v istem okraju, a niso imeli hipohondrije.
Pri ljudeh s hipohondrijo je bila – v primerjavi s skupino brez te motnje – znatno večja verjetnost zgodnje smrti zaradi vseh možnih naravnih vzrokov, razen raka. Ko so raziskovalci preučili nenaravne vzroke smrti, so bile v vseh kategorijah spet na slabšem osebe s to motnjo. Ljudje s hipohondrijo so imeli več kot štirikrat večjo verjetnost, da bodo storili samomor, ki je predstavljal največje tveganje za smrt v kategoriji nenaravnih vzrokov.
Ljudje s hipohondrijo so bili, ko so dobili diagnozo, stari od 26 do 46 let. Približno 57 odstotkov ljudi v študiji je bilo žensk. Približno 86 odstotkov ljudi v skupini s hipohondrijo je imelo vsaj še eno psihiatrično motnjo – običajno anksioznost ali depresijo, v skupini oseb brez te motnje je bilo takih le 20 odstotkov.
Pogostokrat stigmatizirani
Blage oblike hipohondrije so praviloma koristne za zdravje. Tisti, ki jih prizadene prava, klinična hipohondrija, pa so resno duševno bolni in lahko včasih doživijo zelo moteče simptome, zaradi katerih so pod kroničnim stresom. Prejšnje raziskave so že pokazale, da imajo ljudje z duševnimi boleznimi običajno večje tveganje za druge zdravstvene težave, piše WebMD. Toda ta analiza je pokazala, da hipohondrija ne more v celoti razložiti povečanega tveganja, saj so raziskovalci to skupino primerjali z drugimi, ki so imeli drugačna psihiatrična stanja.
“V tej študiji bi večino smrti lahko opredelili kot potencialno preprečljive,” so zapisali avtorji. “Zavrnitev somatskih simptomov teh posameznikov, češ da so namišljeni, ima lahko hude posledice. Več bi bilo treba storiti za zmanjšanje stigme in izboljšanje diagnosticiranja ter za bolj ustrezno celostno (tj. psihiatrično in somatsko) oskrbo teh posameznikov,” so še opozorili.
Pomembno je, da tiste, ki jih ta motnja prizadene, vzamemo resno. Ljudje, ki so obtoženi, da si izmišljajo simptome bolezni, se pogosto začnejo izogibati zdravnikom, čeprav je motnjo mogoče pozdraviti.
Kaj so simptomi hipohondrije?
Hipohondrija je pogostejša pri ljudeh, ki so prestali velik stres, imeli resno bolezen ali smrt v družini, so bili v otroštvu zanemarjeni ali zlorabljeni, imajo resno bolezen ali težave z duševnim zdravjem, kot so anksioznost, depresija, kompulzivna motnja ali psihotična bolezen, in se nagibajo k pesimizmu, pišejo na strani Health Direct.
Oseba, ki ima hipohondrijo
- veliko razmišlja o resni bolezni
- velikokrat obišče zdravnika, a ne sprejme njegovih besed
- opravlja veliko zdravniških testov
- veliko se pogovarja o zdravju
- ure in ure na internetu preučuje simptome
- ima težave s spanjem
- ima težave z družino, delom in družabnim življenjem
Pri zdravljenju te motnje se uporablja predvsem kognitivno vedenjska terapija, v nekaterih primerih pomaga tudi jemanje antidepresivov. V pomoč so lahko tudi različne tehnike sproščanja, kot so gibanje, spanje in zdrava prehrana, ki lahko pomagajo zmanjšati stres.
