Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naj bi konec leta letošnjega leta v Sloveniji živelo nekaj manj kot 900 oseb s HIV, vsak deseti od njih za svojo okužbo še ne ve.
Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV v Sloveniji prejema protivirusna zdravila. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, zato osebe, ki se zdravijo, ne morejo okužiti drugih ljudi (nezaznavnost pomeni neprenosljivost). V primeru suma na okužbo s HIV je zato potrebno čimprejšnje testiranje in v primeru pozitivnega izvida čimprejšnje zdravljenje, opozarjajo na NIJZ.
V letu 2023 bo preko 3-letnega evropskega projekta zagotovljeno tudi testiranje na terenu za marginalizirane skupine, ki ga bodo izvajale nevladne organizacije.
Slovenija se uvršča med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije, kljub dejstvu, da letos beležimo več okužb kot pretekla leta, se HIV se ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva.
Do konca novembra so na NIJZ zabeležili 37 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je 5 več kot v enakem obdobju lani. Največ novih okužb (22) je bilo tudi letos zabeleženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Veliko okužb bi lahko preprečili
Prenos z nezaščitenimi spolnimi odnosi, ki je v Sloveniji najpogostejši način prenosa, je v mogoče preprečiti z zagotavljanjem ustrezne poučenosti o okužbi s HIV in o drugih spolno prenosljivih okužbah ter s spodbujanjem varnejšega spolnega vedenja (odlašanja s spolnimi odnosi med mladimi, omejevanja števila spolnih partnerjev, obojestranske zvestobe, pravilne in dosledne uporabe kondoma z lubrikantom pri spolnih odnosih) pri vsem prebivalstvu, med mladimi in predvsem med osebami, ki so zaradi svojega načina življenja bolj izpostavljene okužbi s HIV in drugim spolno prenosljivim okužbam,
povzemajo na NIJZ.
Ob tem se zavzemajo za uporabo vseh preventivnih metod in strategij, ki so na voljo in jih že mnogo let učinkovito uporabljamo (temeljna preventiva, testiranje, zgodnje zdravljenje, zaščita z zdravili pred in po izpostavitvi, diagnosticiranje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb ter obveščanje partnerjev o izpostavljenosti okužbi).
Povsem drugače globalno
Epidemija koronavirusa je še dodatno poglobila razmak med zastavljenimi in doseženimi cilji, še posebej v revnejših delih sveta. HIV tako ostaja eden večjih javnozdravstvenih problemov, ki ogroža na milijone življenj, ob 1. decembru, Svetovnem dnevu AIDSA, ki letos poteka pod geslom ‘Enak dostop za vse’, opozarja SZO.
Samo 52 odstotkov vseh otrok, ki so okuženi s HIV, ima namreč dostop do življenjsko pomembnega zdravljenja, kar 70 odstotkov novih okužb pa se zgodi med marginaliziranimi skupinami. Delitve, neenakosti in kršenje človekovih pravic tako ostajajo glavne ovire za napredek.
SZO ob tej priložnosti svetovno javnost poziva, naj ustrezno naslovi neenakosti ter izenači dostop do nujnih storitev za preprečevanje in zdravljenje okužbe s HIV, posebej za otroke in marginalizirane skupine. Ničelno toleranco do diskriminacije in stigme izpostavlja kot nujna pogoja za uspešno obvladovanje epidemije s HIV in njeno zajezitev do leta 2030.
