Štiridesetletni gospod je obiskal ambulanto družinskega zdravnika zaradi nekaj tednov trajajoče boleče bule na levi strani vratu. Kljub temu, da ni imel povišane telesne temperature in se je sicer dobro počutil, so ga krvne preiskave napotile na citopatološko punkcijo bule. Rezultat je pokazal metastazo ploščatoceličnega karcinoma. Onkološki konzilij je opisal grozdičast tumor v stranski steni žrela s preraščanjem na jezik. Zdravljenje se je pričelo, histološka analiza pa je potrdila diagnozo HPV pozitivnega ploščatoceličnega karcinoma.
Humani papiloma virus (HPV) je eden izmed najbolj razširjenih spolno prenosljivih virusov, ki okuži večino spolno aktivnih posameznikov vsaj enkrat v življenju. Čeprav človeški imunski sistem običajno obvlada okužbo in virus iz telesa odstrani v nekaj mesecih, naravna protitelesa ne zagotavljajo trajne zaščite pred ponovno okužbo z istim ali drugim podtipom HPV. Tako se lahko posamezniki večkrat okužijo z različnimi visoko rizičnimi podtipi HPV, ki lahko povzročijo trajne okužbe. Pri približno 10 % okuženih virusna okužba traja dlje časa, kar poveča tveganje za razvoj predrakavih in rakavih sprememb, zlasti pri okužbi z visoko rizičnimi podtipi HPV. Te rakave spremembe se lahko razvijejo na različnih mestih, vključno s spolovili, zadnjikom in ustnim žrelom, in se lahko pojavijo že v mladosti, tudi v času študija. Okužba s HPV pogosto poteka brez simptomov, zlasti v zgodnjih fazah, zato okuženi posamezniki pogosto ne vedo, da so nosilci virusa. To prispeva k širjenju virusa med spolno aktivno populacijo.
Kot pojasnjuje Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma za študente, je ta primer samo eden izmed mnogih, ki poudarja pomen cepljenja proti HPV. Cepljenje lahko učinkovito prepreči okužbo z visoko rizičnimi podtipi HPV in s tem zmanjša tveganje za razvoj različnih rakavih obolenj, ki lahko resno vplivajo na kakovost življenja posameznika.
V želji po boljši zaščiti mladih pred okužbo s HPV in s tem povezanimi boleznimi, je Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani aprila 2024 organiziral že 17. cepilni dan, namenjen študentom in študentkam.
Cepilni dnevi, ki jih organizirajo, so namenjeni vsem, ki bi se proti okužbi z virusom HPV radi cepili prvič, kot tudi posameznikom, ki so že prejeli katerega izmed odmerkov ter želijo opraviti cepljenje z drugim oziroma tretjim odmerkom; za dosego dolgoročne zaščite proti virusu HPV je namreč treba izvršiti celotno predpisano shemo cepljenja.
ZD za študente Univerze v Ljubljani svoje poslanstvo opravlja z odliko, prav vsak cepilni dan je izredno dobro obiskan. Z njimi povečujejo dostopnost do cepljenja proti HPV in tako prispevajo k boljši precepljenosti slovenskih študentk in študentov proti HPV, pojasnjuje Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma za študente.
Naslednji cepilni dan, že 18. po vrsti, bo v Zdravstvenem domu za študente na Aškerčevi cesti 4 v Ljubljani potekal 29.5.2024.
Dr. Miholič, kaj vas je pred leti gnalo, da ste začeli bolj vztrajno nagovarjati k cepljenju in še posebej k cepljenju proti HPV, da ste naposled začeli organizirati tudi cepilne dneve?
V študijskem letu 2018/2019 je prišla pobuda o organizaciji cepilnega dneva proti virusu HPV v okviru Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani. Takrat se je prvič pojavil izraz »zamudnice«, saj je obvezno zdravstveno zavarovanje pričelo kriti stroške za polno cepljenje proti HPV tudi dekletom, ki so bile rojene po letu 1998 in se takrat, ko bi jim v 6. razredu osnovne šole pripadalo cepljenje, tega iz različnih razlogov niso udeležile.
Sledila je izjemno pametna odločitev in sicer, da bomo organizirali cepilne dneve za študentke (tudi samoplačnice – tuje študentke in moške študente samoplačnike), saj jih prav z organiziranim cepilnim dnevom najlažje povabimo na cepljenje.
Glede na to, da se vsako leto populacija zamudnic poveča za eno generacijo, se delež zamudnic (in ostalih) na cepilnih dneh veča.
Kako bi danes ocenili odziv na cepljenje? Kaj menite, da je ključno za uspešno izvedbo cepilnih dni v vašem zdravstvenem domu? Na kakšen način obveščate in privabite študente?
Odziv na cepljenje proti virusu HPV ocenjujem kot velik uspeh dobro organiziranih cepilnih dni. Vedno znova sem presenečena nad naraščajočim številom cepljenih študentk in študentov ter ostalih, ki se želijo cepiti. Naši dobro organizirani cepilni dnevi predstavljajo »zgodbo o uspehu« in jo tudi s ponosom predstavljamo širši javnosti. Menim, da je še dandanes ključna dobra volja vseh sodelujočih kadrov (zdravnice, cepilna diplomirana medicinska sestra, srednje medicinske sestre in študentska administrativna pomoč).
Tvorno sodelujemo z Univerzo v Ljubljani, Študentsko organizacijo (npr. projekt Virus z Medicinske fakultete v Ljubljani), s Študentskimi domovi v Ljubljani ter številnimi mediji.
Ali imate kakšne posebne strategije ali prakse, ki ste jih uporabili za spodbujanje cepljenja proti HPV? Koliko študentov se je doslej cepilo proti HPV v ZD Aškerčeva?
Pred petimi leti, ko smo se prvič lotili cepilnega dneva, smo bili praktično brez izkušenj s tako velikim številom posameznikov, ki so se želeli cepiti v enem dnevu. Morali smo se organizirati na način, da je cepljenje lahko potekalo čim bolj učinkovito, tekoče (en za drugim) in obenem nemoteče za ostale dejavnosti v zdravstvenem domu. Za cepljenje smo pridobili kletne prostore in izdelali natančen seznam s časovnico. Danes imamo vzpostavljeno tudi spletno naročanje in sicer preko aplikacije DOZDRAVNIKA.SI. Brez ustreznega objavljanja člankov, letakov, knjižic, kratkih video filmov, sodelovanja na okroglih mizah na temo o HPV cepljenju, objav preko občil (tudi radia), ne bi zmogli privabiti in prepričati študentov o pozitivnih učinkih cepljenja.
V obdobju od 20. 2. 2019 do 17. 4. 2024 smo cepili preko 2.300 oseb.
S kakšnimi izzivi ste se soočili pri spodbujanju cepljenja proti HPV in kako ste jih premagali?
Prvotni izziv je predstavljalo vprašanje, kako bi lahko najbolj učinkovito izobrazili in povabili čim večje število študentov za cepljenje proti HPV. Menili smo, da so množične cepilne kampanje odlična priložnost, saj smo z njimi lahko povabili tudi nevedne in manj informirane posameznike. Mladi v današnjem, sodobnem času največ informacij pridobivajo preko spleta in novic iz drugih medijev in pa tudi preko različnih promocij svetovno znanih osebnosti. Drugi izziv je bil, kako zagotoviti, da bo vabilo k cepilnemu dnevu doseglo posameznike, ki ga bodo prebrali in se nanj ustrezno odzvali. Pri tem je ključno vlogo odigralo tvorno sodelovanje z Univerzo v Ljubljani.
Kateri bi bili vaši nasveti ali priporočila za druge zdravstvene ustanove, ki želijo izboljšati prisotop in izvajanje cepljenja proti HPV?
Ključnega pomena je poučenost zdravstvenega osebja o problematiki, ki jo prinaša okužba s HPV in ustrezno izobraževanje o načinih prenosa virusa HPV. Vemo namreč, da državljani glede preventivnih ukrepov (tudi cepljenj) najbolj zaupajo zdravnikom in izobraženemu zdravniškemu osebju. Zdravstveno osebje, ki cepljenje izvaja, mora cepljenju zaupati, saj le tako lahko pomembno vpliva na prepričanja in vedenja povezana s cepljenjem svojih pacientov. Samo izvajanje cepljenja zahteva dobro organizirano skupino sodelavcev, ne samo konkretno tistega, ki cepi, ampak tudi administratorje cepljenja (cepilni kartonček, priprava cepiva, beleženje in poročanje morebitnih neželenih učinkov oziroma težav po cepljenju, urejanje nalepk z deklaracijo cepiva, spremljanje pravilnih razmikov med dozami, evidenca…).
Kako poteka vaše sodelovanje z Univerzo v Ljubljani glede promocije cepljenja proti HPV?
Zadnje leto smo s pomočjo sodelovanja Univerze v Ljubljani povečali informiranost študentov in odzivnost na cepljenje preko različnih kanalov obveščanja.
Kakšno je vaše stališče glede predloga NIJZ za brezplačno cepljenje fantov do 26. leta, ki so ga poslali Ministrstvu za zdravje, kot smo zasledili iz medijev? Kaj to pomeni za fante? Ali menite, da se bodo bolj odločali za cepljenje?
Veselo pozdravljamo predlog NIJZ za brezplačno cepljenje fantov do 26. leta. Imeli bomo torej »zamudnike«, ki jih bomo vabili na cepilne dneve, skupaj z zamudnicami in ostalimi, kot smo jih doslej. Želimo si namreč, da bi bili tudi slovenski fantje – študenti zaščiteni pred boleznimi, ki jih povzročajo okužbe s HPV. Vemo, da je okužba s HPV najpogostejša pri adolescentih in mlajših odraslih v obdobju od 15 do 25 let. Nekateri najstniki se s spolnimi kontakti srečajo že zelo zgodaj, zato jih je smiselno cepiti čim prej, še preden se pojavijo možnosti za okužbo. Pri moškem spolu se pojavnost HPV okužb (za razliko od žensk) z leti ne zmanjšuje, tudi dovzetnejši so za ponavljajoče se okužbe in niso le prenašalci, kot je bilo zmotno mišljenje. Dejansko vemo, da se moški pogosteje okužijo od žensk in ne obratno, kot včasih zmotno mislimo. Pri moških nimamo nobenega rutinskega preventivnega programa, s katerim bi lahko predčasno odkrili/zaznali okužbo z visoko rizičnim HPV. Okužba pri moških poteka še bolj prikrito kot pri ženskah, saj v večini primerov okuženi moški nima prav nobenih težav. Moški imajo dokazano manjšo odpornost za okužbo s HPV. Pojavnost okužb ustnega žrela in okužb genitalnih organov je pri moških v vseh starostnih skupinah višja. Ne vemo zakaj – verjetno zaradi slabšega naravnega imunskega odgovora, ki je bistveno šibkejši v primerjavi z ženskim. Ena od meritev je prikazala, da je koncentracija protiteles proti kancerogenemu podtipu HPV16 pri moških bistveni nižja kot pri ženskah.
Cepljenje proti okužbi s HPV za moški spol preprečuje okužbe z genotipi HPV, ki lahko povzročijo raka zadnjika, penisa, ustnega dela žrela in genitalne bradavice.
Cepljenje dečkov in študentov bo doprineslo k vzpostavitvi kolektivne imunosti in s tem posredno tudi k eliminaciji raka materničnega vratu ter k boljšemu obvladovanju drugih rakov in bolezni, ki jih povzročajo okužbe s HPV.
Menim, da bi se s tem ukrepom fantje v večjem številu odločali za cepljenje in bi se posledično močno povišala precepljenost obeh spolov, trenutno jih namreč odvrača tudi precej visoka cena cepiva.
Kako bi opisali pomen cepljenja proti HPV v smislu pomena za javno zdravje in zdravje posameznika? Kaj s cepljenjem proti HPV študent oz. študentka pridobi?
Menim, da bi morali o okužbah z virusom HPV in o cepljenju proti virusu HPV odkrito spregovoriti. Ne smemo prikrivati dejstev in se moramo predvsem osredotočiti na koristi, ki jih cepljenje prinaša. V populaciji je in bo mnogo ljudi, ki dvomijo v vse, kar jim novodobna medicina prinaša. Takih, ki so prepričani v škodljivost cepljenja, se ne splača prepričevati v nasprotno. Pomembno jim je prisluhniti in po možnosti predstaviti dobre strani cepljenja in to je, da je cepivo proti okužbi s HPV prvo cepivo na svetu v zgodovini, ki preprečuje raka! Še vedno je bolje preprečevati, kot zdraviti.
Cepivo proti HPV je zelo učinkovita zaščita pred rakom, ki ga povzroča HPV, pred nastankom predrakavih sprememb in tudi pred bradavicami na spolovilih. Varuje pred novo okužbo, ne pozdravi pa že nastale okužbe. Cepivo, ki ga imamo trenutno na voljo je devet valentno, kar pomeni, da prinaša zaščito za devet podtipov virusa HPV (proti dvema nizko rizičnima podtipoma HPV, ki povzročita nastanek anogenitalnih bradavic, kondilomov in papilomov na grlu) ter sedmim visoko rizičnim podtipom HPV, povezanih z nastankom predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu, na zunanjem in notranjem ženskem spolovilu, pri moških pa z rakom na penisu, pri obeh spolih pa na danki, v ustno žrelnem področju in na spodnji tretjini požiralnika.
Kaj svetujete mladim, da ne bi prihajalo do toliko okužb s HPV?
Še vedno velja poudariti pravilo varne spolnosti ABC:
A – abstinenca ali odlašanje prvega spolnega odnosa na čim kasnejši čas,
B – bodi zvest ali zvestoba enemu partnerju ob pogoju, da je on zvest vam,
C – kot »condom« oziroma kondom, ki ga je potrebno uporabljati pravilno in dosledno. Kondom ne prepreči okužbe s HPV, ampak le zmanjša verjetnost prenosa.
Svetujemo cepljenje proti HPV, zaščita po cepljenju je boljša kot bi bila po že preboleli bolezni. Treba je poudariti, da se okužba s HPV ne prenaša zgolj s klasičnimi spolnimi odnosi (vaginalni, analni in oralni), pač pa tudi s tesnimi stiki vseh vrst (drgnjenje, praskanje, grizenje), preko kože ali sluznice okužene osebe na zdravo osebo. Zaradi tega je smiselno, da svetujemo cepljenje že mladostnikom, ki še niso imeli klasičnega spolnega kontakta oziroma še preden začnejo s spolnostjo.
Ženskam svetujemo redni obisk ginekologa (preventivni program ZORA od 20. leta naprej) oziroma takoj ob težavah z rodili oziroma spolovili. Tudi moškim svetujemo cepljenje poti HPV in samoopazovanje sprememb na telesu (kondilomi, papilomi, izcedek iz sečnice, povečane bezgavke, dolgotrajna hripavost…).
Udeležite se cepilnega dne, ki bo 29.5.2024 v Zdravstvenem domu za študente, Aškerčeva 4, Ljubljana. Poskrbite za svoje zdravje in prihodnost.
