“Drža odraslih, da je treba otroke pustiti, da sami razrešijo konflikte, ki nastanejo med njimi,, ni primerna. Otroci še niso opolnomočeni, še nimajo znanja, kako se v takem primeru primerno odzvati in uspešno razrešiti konflikt,” opozarja zakonska in družinska terapevtka asist. Polona Greif, z Univerze Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. Primerno bi bilo, da starši svojim otrokom nudijo podporo in usmerjanje pri reševanju konfliktov, namesto da jih prepuščajo samim sebi. V nasprotnem gre za zanemarjanje otrokovih stisk in potreb po pomoči pri gradnji konstruktivnih in prijetnih odnosov.
Priznava da je odločitev, kdaj naj starši posežejo in kdaj naj otroku pustijo, da sam reši konflikt, lahko precejšen izziv, saj ni univerzalnega “recepta”, ki bi veljal za vse primere. “Starš mora biti predvsem čuječ do otroka in tega, kako razvito že ima otrok sposobnost spoprijemanja z določenim konfliktom: zmore predstaviti svoje stališče in poslušati stališče drugega, se iz tega dogovarjati, se umakniti, ko je v nevarnosti (denimo za udarce) in podobno, ali pa ga povsem prevzame jeza, iz katere postane grob, nesodelovalen, morda povsem utišan … Mladostniki so v primerjavi z otroki po razvitosti možganov že nekoliko bolje opremljeni za razreševanje konfliktov. Je pa veliko odvisno tudi od tega, kako se konflikte razrešuje v družini. Otroci in mladostniki to namreč nezavedno delajo tako, kot vidijo, da se to dela doma,” pravi.
Otrok se ne more naučiti razreševati konfliktna stanja, kaj šele nasilna stanja, izključno ob vrstniku. Vrstnik je »poligon«, ampak otrok zraven potrebuje odraslo osebo, ki ga usmerja in vodi.
Asist. Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka
Sočuten in dostojanstven odziv
Otroci in mladostniki se v interakciji z drugimi večkrat znajdejo v konfliktih. Če otrok pokaže, da ga je konflikt spravil v stisko, ali nakazuje, da je šlo celo za verbalno ali fizično nasilje, je zelo pomembno, da se starš na to odzove sočutno, poudarja asist. Greifova. “Tudi, če se skozi odrasle oči situacija ne zdi pomembna ali nič hudega, le mimobežni dogodek, je to za otroka lahko velika stiska ali čustven napor.” Opozori, da če starši v teh situacijah minimalizirajo otrokovo stisko, se ne zanimajo za to, kar pripoveduje, otrok ponotranji, da pri starših ne dobi pomoči, ko jo potrebuje, in sčasoma neha pri njih iskati pomoč.
Pomagati otroku ohraniti pozitivno držo o sebi
“Vsako stisko otroka je treba vzeti zares. Pokazati zanimanje za dogodek, kaj in kako se je zgodilo. Kako je otrok to doživljal. Potem pa je pomembno, da starš pomaga otroku ovrednotiti dogodek, podeli z otrokom, kako vidi situacijo,” svetuje psihoterapevtka. Doda, da je otroku treba tudi pomagati razmisliti, kaj bi bilo smiselno narediti. Ga vprašati, ali bo to zmogel sam ali si želi oziroma potrebuje pomoč. “Predvsem pa je najbolj pomembno, da otroku pomagamo ohraniti pozitivni vidik o sebi,” poudari. Razloži, da otroci ob konfliktih, ko gre za »nagajanje« ali celo verbalno ali fizično nasilje, izločanje iz družbe (kar je tudi oblika nasilja!), običajno sebi pripišejo negativne lastnosti: odrinjen sem, ker sem jaz slab, ker nisem dovolj dober …
»Udari nazaj« ali »brani se« ni enako
Starši otokom včasih svetujejo, da vrstnika, ki ga udari, udarijo nazaj. “Vendar vsaka agresija rodi še več agresije. Poleg tega se na ta način noben otrok ne bo pomiril. Ne tisti otrok, ki je z agresijo začel, ne tisti, proti kateremu je bila usmerjena,” opozarja asist. Greifova. Poudari, da moramo odrasli zelo paziti, da odzivi, spodbude in nasveti, ki jih dajemo otrokom, nikoli niso v smeri krepitve nasilja. Seveda pa ni isto ali starš reče otroku »udari nazaj« ali pa »brani se«. Mora pa mu pomagati razmisliti kako se ubraniti in kakšen način je primeren – na primer, če en otrok udari drugega, je dobro, če zmore napadeni otrok najprej poiskati pomoč odrasle osebe ali vrstnika, poleg tega jasno izreči naj vrstnik neha z udarci. “Če bo tudi njegov prvi odziv udarec, bo to takoj prešlo v pretep, ki bo krepil občutek jeze, krivice, nemoči … samih neprijetnih občutkov, v katerih noben od udeleženih otrok ne bo zmogel razmišljati konstruktivno,” še pove.
Otroka moramo naučiti postavit meje: kako se ubraniti oziroma zaščititi v situaciji, ko je ogrožen, bodisi verbalno, bodisi fizično: najbolje je, če čimprej poišče pomoč. Če se da pri odraslem, ali vsaj pri vrstniku.
Asist. Polona Greif
Kot še pravi asist. Greifova, pa ne smemo pozabiti, da so tudi otroci, ki so večkrat agresivni oziroma težavni, v stiski, in da so taki postali ravno zaradi stiske. “Težko je, če je bilo agresivno dejanje usmerjeno proti našemu otroku, vendar tudi stiske otroka, ki je agresiven, ne smejo biti spregledane. V takem primeru je treba poiskati strokovno pomoč. V prvem koraku je najprimernejši razredni učitelj ali, če se neko nasilje ponavlja pri urah drugega učitelja, se obrnemo na tega učitelja in potem, po potrebi, še na razrednega učitelja,” pravi. Doda, da je zelo pomembno, da pri iskanju strokovne pomoči ne preskakujemo korakov, saj v primeru, da se namesto na (razrednega) učitelja že takoj obrnemo denimo na ravnatelja, s tem (razrednemu) učitelju sporočamo nezaupanje.
Starši od prvorojencev pogosto pričakujejo, da morajo več razumeti oziroma zdržati, kot njihovi mlajši sorojenci, ne glede na to, ali je razlika v letih majhna ali velika, kar je krivično. Če je med otrokoma eno ali dve leti razlike, ni bistvenih razlik v njunih socialnih veščinah in uravnavanju čustvovanja. Težava pa je, da starejši otroci tako naučene vzorce uporabljajo tudi v drugih odnosih z vrstniki: da morajo biti oni tisti, ki morajo zdržati, ki morajo potrpeti, pravilno presoditi …
Asist. Polona Greif
Mladim v stiskah prisluhnejo na Joongli
Ekipa Joongle se v sklopu “čustvenih četrtkov” na Instagramu z mladimi pogovarja o čustvih in njihovem počutju. Ker so iz njihovih anonimnih odgovorov zaznali velike stiske, so se pridružili Unicefu in projektu Kako se počutiš? Z namenom opolnomočiti mladostnike, so posneli sklop videov, v katerih terapevtka asist. Polona Greif mladim svetuje, kako se učinkovito spopadati z najpogostejšimi.
Joonglaa je s skupaj več kot 115 tisoč naročniki največji slovenski kanal za mlade, ki GenZ zabava in nagovarja preko youtba, instagrama in tiktoka.
