Že dolgo je znano, da alkohol, poleg vpliva na sposobnost zanositve pri obeh partnerjih, moti razvoj in rast otroka med nosečnostjo. “Alkohol iz krvnega obtoka nosečnice prehaja skozi posteljico v otrokovo kri. Pri otroku alkohol doseže najmanj tako visoko, lahko celo višjo koncentracijo kot pri nosečnici. Ta ostane na tej ravni tudi dlje časa, saj je otrokova sposobnost razgradnje alkohola manjša. Alkohol je teratogen in toksin, kar pomeni, da lahko vpliva na razvoj različnih organov in tkiv, odvisno od tega, kdaj med nosečnostjo pride do izpostavljenosti. To lahko vodi do različnih prirojenih napak in razvojnih nepravilnosti. Najbolj ranljivi pa so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo poveča tveganje za splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo, nenadno smrt dojenčka, je pa tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD),” je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.
9. september je mednarodni dan ozaveščanja o tveganju škode, ki jo predstavlja otrokova izpostavljenost alkoholu pred rojstvom. Letos poteka 10 let od prve obeležitve fetalnih alkoholnih motenj (FASD) v Sloveniji.
Zdravje ogroža dolgoročno
Možgani se pričnejo razvijati že v prvih tednih nosečnosti in so ves čas nosečnosti občutljivi na škodljive učinke alkohola. Pride lahko do sprememb v njihovi zgradbi in delovanju. Kognitivne motnje se kasneje najbolj odražajo na področju učenja in spomina. Poleg kognitivnih težav izstopajo tudi vedenjske težave in primanjkljaji na psihosocialnem področju. Prisotne pa so lahko tudi prirojene nepravilnosti na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu, kosteh in endokrinem sistemu, težave z vidom, s sluhom in druge zdravstvene težave.
FASD dolgoročno ogrozi zdravje, razvoj, vedenje in akademske dosežke otroka. Najtežja in najbolj znana fetalna alkoholna motnja je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki vključuje motnje osrednjega živčevja in rasti (pred in po rojstvu) ter značilne poteze obraza.
Če FASD ni prepoznan in otrok ne dobi dovolj zgodaj pomoči, je večja verjetnost za razvoj nadaljnjih posledic
“Alkohol sicer ne bo prizadel vseh otrok, ki so mu bili izpostavljeni med nosečnostjo, in tudi ne v enaki meri. Na težo in obseg posledic poleg količine popitega alkohola, pogostosti pitja med nosečnostjo ter časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu (glede na razvoj plodovih organov in telesnih sistemov), vplivajo še dejavniki s strani matere (na primer njena starost, presnova alkohola, telesna zgradba, splošno zdravstveno stanje, prehrana, stres, raba drugih drog in kajenje) kot tudi ranljivost (genetska dovzetnost) otroka in okoljski dejavniki. FASD se zato kaže od osebe do osebe drugače, na primer: en otrok ima lahko motnje v koordinaciji roka – oko in posledično težave s pisanjem, branjem in akademsko uspešnostjo; drug otrok pa ima lahko težave z zbranostjo, z obvladovanjem svojih čustev in razumevanjem družbenih pravil. Ker večina otrok s FASD nima tipičnih telesnih znakov, nekatere motnje, kot so učne težave, niso očitne, dokler otrok ni v šoli. FASD je tudi težko ločiti od drugih nevrorazvojnih motenj, kot sta avtizem in ADHD, zato je prepoznavanje teh otrok težko. Pri otrocih s FASD, ki niso prepoznani in ne dobijo zgodaj ustrezne strokovne pomoči, je večja verjetnost za razvoj nadaljnjih posledic, s tem pa večje tveganje, da bodo opustili šolanje, imeli težave v duševnem zdravju, kot odrasli tvegali in posegali po alkoholu in drugih drogah, imeli težave v medosebnih odnosih, pri pridobivanju in ohranjanju zaposlitve ter da bodo kršili pravila. Nekateri med njimi tudi ne bodo sposobni samostojnega življenja,” je še povedala mag. Hovnik Keršmanc.
Nobena količina alkohola v nosečnosti ni varna
Po besedah dr. Maje Roškar iz NIJZ lahko celo izpostavljenost majhnim količinam alkohola negativno vpliva na pričakovan potek razvoja živčevja. Tveganje za škodo nosečnosti in otroku pa se povečuje sorazmerno s količino in pogostostjo pitja alkohola, še zlasti ob pitju večjih količin alkohola v krajšem času (t.i. popivanje). “Zato skozi celotno nosečnost nobena pijača, ki vsebuje alkohol, ne glede ali je to rdeče ali belo vino, pivo, liker ali druga alkoholna pijača, ni varna. Previdnost, najbolje pa izogibanje med nosečnostjo, se svetuje tudi pri brezalkoholnih vinih in pivih. Čeprav je vsebnost alkohola v brezalkoholnih različicah bistveno nižja (na primer 0,5 volumskega odstotka ali manj) kot v alkoholnih različicah, še vedno obstaja tveganje za vnos majhnih količin alkohola. Glede na dosedanja dognanja ni znana količina alkohola, ki bi bila v nosečnosti varna.”
V Sloveniji naj bi med nosečnostjo alkohol uživala več kot četrtina žensk. Kot najpogostejši razlog za pitje alkohola med nosečnostjo pa ženske navajajo družbeni pritisk ter prepričanje, da škodijo samo močne pijače in pitje velikih količin alkohola. Ženske, ki pijejo alkohol med nosečnostjo, pogosteje poročajo tudi o težavah na področju duševnega zdravja ter o zlorabi ali nasilju, v primerjavi s tistimi, ki ne pijejo.
Celotno sporočilo NIJZ, v katerem so podrobno opisana tveganja uživanja alkohola pred, med in po nosečnosti, preberite na spletni strani NIJZ, kjer si lahko ogledate tudi videe o FASD.
