“RSV virus se prenaša kapljično. Na površinah preživi dolgo časa, zato je možen tudi prenos z onesnaženimi rokami. Akutna okužba dihal, ki jo povzroča, je znana po vsem svetu in lahko prizadene vsakogar ne glede na starost. Nekaj skupin pa je še posebej ogroženih,” je povedala mikrobiologinja mag. Katarina Prosenc Trilar, dr. med.
Glede na podatke preteklih let se običajno ‘sezona’ RSV začne v decembru in traja do sredine aprila.
Pomemben vzrok za hospitalizacije majhnih otrok in starejših
RSV je poleg gripe in kovida najpomembnejši respiratorni virus, s katerim se srečujejo v bolnišnicah in zdravstvu nasploh, je opozorila infektologinja asist. Tatjana Mrvič, dr. med., ki pravi, da RSV vsako zimo predstavlja veliko težavo, ker se pojavlja v obliki epidemije in zelo obremeni celotni zdravstveni sistem.
Z virusom RSV se do drugega leta starosti sreča večina otrok. 30 odstotkov dojenčkov, ki se s tem virusom srečajo v prvem letu, potrebuje zdravstveno oskrbo, trije odstotki pa potrebujejo bolnišnično zdravljenje. RSV je najpogostejša virusna okužba, ki pripelje otroke v prvem letu starosti v bolnišnico.
“Da RSV zelo ogroža majhne otroke, smo že slišali, manj pa se govori, da zelo ogroža tudi starejše od 60 let. Podatki iz leta 2023 kažejo, da je po svetu potrebovalo bolnišnično zdravljenje zaradi okužbe z RSV skoraj 800.000 starejših od 60 let, od tega jih je 47.000 umrlo,” je poudarila asist. Mrvičeva.
Po okužbi z RSV je imunost zelo kratkotrajna. Majhen otrok lahko v eni sezoni, ki v povprečju traja pet mesecev, zboli tudi dvakrat, tudi s težjim potekom. Pri večjih otrocih in starejših osebah pa ponavljajoče okužbe običajno potekajo blažje.
Okužbe z RSV bolj ogrožajo:
- Dojenčke v prvih mesecih življenja, zlasti tiste, ki so rojeni v ‘RSV sezoni’
- Majhne otroke s kronično pljučno boleznijo
- Nedonošenčke – otroke, rojene pred 35. tednom gestacije
- Otroke s prirojenimi boleznimi srca
- Otroke, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu
- Otroke z Downovim sindromom
- Otroke z oslabljenim imunskim sistemom (primarne in sekundarne imunske pomanjkljivosti)
- Otroke iz socialno šibkih družin, ki živijo v slabih bivalnih razmerah
- Vse osebe z astmo, tudi odrasle
- Odrasle s srčno-žilnimi obolenji
- Vse starejše od 65 let, zlasti, če imajo kronične bolezni
Potek bolezni
Po besedah asist. Tatjane Mrvič, se prvi simptomi okužbe z RSV pojavijo po približno štirih dneh. “Zgolj po simptomih okužbe z RSV ne moremo ločiti od okužb drugih respiratornih virusov. Lahko se pojavijo bolečine v žrelu, nahod, slabo počutje, glavobol, bruhanje. Dojenčki lahko nehajo jesti, začnejo težje dihati ali imajo celo dihalne premore. Če se razvije taka polna klinična slika, otrok potrebuje bolnišnično zdravljenje,” je povedala.
Najbolj pogosta klinična slika pri prebolevanju okužbe z RSV je akutni bronhiolitis, ki lahko zahteva zdravljenje s kisikom.
10 odstotkov dojenčkov v prvem letu starosti preboli bronhiolitis, 90 odstotkov bronhiolitisov je povzročenih z RSV. “Pomembno je, da so starši zelo majhnih otrok pozorni na to, kako otrok diha, saj je to lahko to vodilni znak okužbe,” opozarja asist. Tatjana Mrvič, ki doda, da na UKC Ljubljana letno zdravijo približno 250 otrok z akutnim bronhiolitisom, od tega jih približno 10 odstotkov rabi zdravljenje v intenzivni enoti.
Pri odraslih, ki nimajo kroničnih bolezni, se okužba z RSV virusom kaže kot običajna okužba zgornjih dihal. Vendar se je treba zavedati, da se iz tega lahko razvijejo tudi okužbe spodnjih dihal – virusna ali bakterijska pljučnica.
Za odrasle imunsko oslabele osebe in osebe s kroničnimi boleznimi pa je okužba z RSV lahko bolj nevarna: lahko poslabša njihovo osnovno bolezen, poleg tega imajo te osebe večje tveganje za težji potek bolezni, kar nekaj jih namreč potrebuje bolnišnično zdravljenje. RSV je tako zelo pomemben patogen tudi za izbruhe v domovih za starejše občane.
Zaščita za najbolj ranljive skupine
Epidemiologinja doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., pa je povedala, da za najbolj ranljive skupine otrok že vrsto let obstaja zaščita z monoklonskim protitelesom – palivizumabom.
Do te zaščite so na podlagi indikacije, ki jo postavijo pediatri, upravičeni:
- Prezgodaj rojeni otroci (nedonošenčki), ki so v sezoni RSV stari od šest do dvanajst mesecev
- Otroci s kronično pljučno boleznijo
- Otroci s težjo prirojeno srčno napako
Otrok prejme odmerek enkrat mesečno v času trajanja sezone RSV – se pravi petkrat ali šestkrat.
Vendar RSV ne ogroža le prezgodaj rojenih otrok, ampak vse dojenčke v prvih mesecih življenja. Po novem je na voljo tudi cepivo, s katerim se lahko cepijo nosečnice in tako zaščitijo otroke v prvih mesecih življenja. Nosečnice se lahko cepijo od 24. do konca 36. tedna v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ko se nosečnica cepi, telo ustvari protitelesa, ki se preko posteljice prenesejo na otroka. Tako je otrok v prvih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv, dobro zaščiten pred težkim potekom RSV. Taka zaščita dokazano traja do 180 dni po rojstvu otroka.
Omenjeno cepivo je registrirano tudi za cepljenje oseb starejših od 60 let, vendar se morajo te osebe cepiti samoplačniško. Pri teh osebah zaščita traja vsaj dve leti.
Najpogostejši neželeni učinki tako pri nosečnicah kot pri starejših so lokalni in kratkotrajni – lokalna bolečina in rdečina.
Kdaj k zdravniku?
“Povsem normalno je, da so otroci v predšolskem obdobju bolni šest do osemkrat na leto. Do 40 odstotkov vseh pregledov v naših ambulantah opravimo zaradi okužb dihal, predvsem virusnih. To pomeni, da jih ne moremo zdraviti, saj za virusne okužbe ni zdravil,” je povedal pediater Denis Baš, dr. med. Dodal je, da ne smemo pozabiti, da lahko virusne okužbe tudi pri otrocih ustvarijo pogoje za razvoj bakterijske okužbe – denimo bakterijske okužbe srednjega ušesa, ali celo invazivne bakterijske okužbe, ki so lahko življenje ogrožajoče.
RSV je v otroški dobi najpogostejši povzročitelj pljučnic, bronhiolitisov in pogosto otroka pripelje tudi v bolnišnico.
“Če otroci pospešeno dihajo, piskajo, stokajo, odklanjajo tekočino in hrano, ali imajo že omenjene dihalne premore … vse to so znaki, zaradi katerih otrok potrebuje pregled pri zdravniku,“
pravi pediater Denis Baš.
Zaščitno ravnanje doma
Kot je še povedal Denis Baš, ga starši pogosto sprašujejo, kako lahko zaščitijo svoje otroke. “Največ lahko naredijo s tem, da sledijo cepilnemu programu, da ne spuščajo odmerkov. Svetujemo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki preprečuje invazivne pnevmokokne okužbe. Veliko ljudi pa tudi ne ve, da lahko otroke, starejše od šest mesecev cepimo tudi proti gripi. Poleg cepljenja proti RSV v nosečnosti je na enak način pomembna tudi zaščita proti oslovskemu kašlju – nosečnice lahko zaščitijo svoje otroke proti oslovskemu kašlju po rojstvu tako, da se cepijo v nosečnosti. V lanski sezoni smo imeli veliko primerov oslovskega kašlja.“
Pomemben, a včasih pozabljen ukrep pa je, da v sezoni prehladnih obolenj starši dojenčka, mlajšega od šest mesecev, iz vrtca vzamejo starejšega sorojenca. Ter da s tako majhnim dojenčkom ne hodijo v gnečo, denimo v nakupovalne centre in množične prireditve, kjer je veliko možnosti za širjenje okužb.