Huda utrujenost, kronični stres in izgorelost so nesporna opozorila, da nekaj pomembnega v našem življenju ni v ravnovesju. Pomembno je, da prepoznamo rdeč alarm, ko se počutimo preobremenjeni ali brez energije ali ko nam aktivnosti, ki so nas včasih veselile, predstavljajo napor ali pa so nam celo odveč.
To so zagotovo znaki, ko se je potrebno ustaviti, postaviti sebe in svoje zdravje na prvo mesto ter narediti spremembe v našem življenju.
Strategije obvladovanja stresa in skrbi zase
Stres je neizogiben del življenja, vendar imamo na voljo mnogo strategij obvladovanja in lajšanja le-tega. Zdrav življenjski slog je nedvomno na vrhu seznama, saj ima naše telesno stanje velik vpliv na prenašanje posledic stresa in duševno zdravje. Rek “zdrav duh v zdravem telesu” vsekakor drži.
Zdrava prehrana
Uravnotežena prehrana močno vpliva na naše razpoloženje in raven energije čez dan. Posezimo po zelenjavi, sadju, stročnicah in kompleksnih ogljikovih hidratih. Priporočeno pa je zmanjšanje vnosa sladkorja, slanih prigrizkov in nezdravih maščob, saj povzročijo hiter padec energije in poslabšajo naše počutje. Izogibajmo se kajenju in alkoholu, saj sta obe substanci pomirjajoči le na kratek rok, dolgoročna uporaba pa le poviša občutke tesnobe in škodi zdravju.
Kvaliteten spanec
Dovoljšen in kvaliteten spanec je močna protiutež za stres in izgorelost. Če spimo premalo, se naše telo ne uspe regenerirati in smo še bolj utrujeni, kar pa poslabša tudi naše zmožnosti razmišljanja in obvladovanja stresnih situacij. Postanemo bolj nemirni in razdražljivi ter hitreje začnemo razmišljati negativno.
Telovadba in gibanje
Telovadba je izjemno učinkovit način za izboljšanje razpoloženja, povečanje energije, izostritev fokusa ter sprostitev uma in telesa. Omogoča sproščanje endorfinov – hormonov, ki vplivajo na lažje obvladovanje stresa in izboljšajo naše razpoloženje. Obstaja mnogo vrst fizične aktivnosti, poskusimo lahko s hojo, tekom, treningom z utežmi, plavanjem, borilnimi veščinami, plesom, ipd. Pomembno je, da poiščemo tisto, v kateri najbolj uživamo in ki v nas pusti dober občutek.
Stik z bližnjimi
Negujmo svoje odnose in se v težkih trenutkih obrnimo na ljudi, ki jim zaupamo in ob katerih se počutimo varne ter sprejete. Pogosto so to naši najbližji kot npr. partner, družina. Če pa ob njih ne čutimo varnosti, se lahko obrnemo tudi na prijatelje ali pa si poiščemo strokovno pomoč. Velikokrat se nam težave zdijo prevelike, da bi jih lahko obvladali, imamo temačen pogled in težko zberemo energijo za skrb, kaj šele za ukrepanje, da bi si pomagali. Dragoceno je deliti svoje vsebine z drugimi in se zavedati, da jim s tem nismo v breme. Pravzaprav bo večina prijateljev in ljubljenih počaščenih, da jim dovolj zaupamo.
Sprostitvene tehnike
Koristna je tudi uporaba sprostitvenih tehnik, ki omogočajo več prisotnosti v trenutku in umirjenosti. Pomagajo predvsem, ko se počutimo preplavljeni z mislimi in tesnobnimi občutki ali ko začutimo telesne znake stresa. Primeri takih tehnik so dihalne vaje, vizualizacija, progresivna mišična sprostitev, avtogeni trening, meditacija, čuječnost in druge.
Kako se soočiti z izgorevanjem?
Kaj pa lahko naredimo, če zgornje strategije ne zadoščajo ter če kljub temu pride do izgorelosti? Preden se lahko soočimo z izgorevanjem, si moramo priznati, da smo na poti k izgorelosti ali pa da smo že izgoreli. Potrebno je, da smo iskreni do sebe, saj se samo tako lahko odločimo za spremembe. Takrat je pomembno, da se upočasnimo in si pustimo vzeti čas za počitek.
- Zavestno se odločimo, da bomo pričeli skrbeti zase. To pomeni, da si vzamemo čas za stvari, ki nam pomagajo živeti kakovostno ter izboljšajo naše telesno in duševno zdravje. Čeprav lahko doživimo to odločitev kot sebično in neodgovorno, se moramo zavedati, da če želimo učinkovito opravljati svoje delo, moramo biti v dobri telesni in duševni kondiciji.
- Spremenimo svoje delovne vzorce. Poskusimo spremeniti svoje delovne vzorce, vsaj toliko kot jih le lahko. Pomislimo katere spremembe bi lahko vpeljali pri delu, ki bi nam olajšale življenje in zmanjšale stres. Nekaj možnosti je: zmanjšati obseg dela, več odmorov, izogibanje naduram, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, itd.
- Ugotovimo izvor stresa. Vprašajmo se, od kod izhaja naš stres in katere okoliščine nam predstavljajo največje tveganje za izgorelost. Če želimo preprečiti izgorelost, je potrebno identificirati tista področja in dejavnike, ki nas najbolj izčrpajo in pustijo brez energije.
- Postavimo si prioritete. Premislimo katere so naše prioritete, kaj si resnično želimo od sebe in v življenju? Kaj nas motivira ter v kaj nam je vredno vlagati čas in trud? Vzemimo si čas za razmislek o naših vrednotah, kaj nam je zares pomembno in kaj nam je trenutno drugotnega pomena. Odkrijmo, v kaj je vredno vlagati svojo energijo.
- Uravnovesimo obveznosti in prosti čas. Seveda imamo vsi obveznosti in odgovornosti, v katerih ne uživamo, vendar jih je kljub temu potrebno izpeljati. Koristno je biti pozoren na količino teh obveznosti in količino aktivnosti, ki nas osrečujejo ter poskusiti čim bolj uravnotežiti obe strani. Omejimo dejavnosti, ki nas obremenjujejo in nam jemljejo energijo ter namenimo več časa tistim, ki nas napolnijo z energijo in razbremenijo.
- Naučimo se reči “ne”, ko je to potrebno. Naslednjič, ko si želimo naložiti še eno dolžnost, se najprej vprašajmo ali imamo sposobnost, znanje, čas in energijo, da jo opravimo kvalitetno. Tako se lahko izognimo slabše opravljenemu delu in prevzamemo tisto delo, ki ga bomo uspešno izvedli.
- Za konec so lahko v pomoč še naslednja vprašanja za refleksijo:
Pomembnost zaveze za lastno skrb
Zaveza k skrbi zase se morda lahko zdi sebična, vendar to ne drži. Če želimo učinkovito opravljati svoje delo in živeti polno ter kvalitetno življenje, moramo biti v dobri duševni kondiciji. Premislimo, kaj si zares želimo, kaj naj osrečuje in zmanjšajmo dejavnike, ki nam jemljejo energijo.
Če kljub temu težko obvladujemo stres in zahteve okolja, pa je koristno poiskati strokovno psihološko pomoč, saj tako pospešimo in si povečamo možnosti za izboljšanje našega stanja. Ne pozabimo, življenje je “delo v teku”, napake, slabši dnevi in stres so popolnoma normalni, zato je pomembno, da do sebe nismo prestrogi, temveč se naučimo gojiti sočutje do sebe ter se ceniti kot osebo.
