Če starostnik preživi poskus samomora je to zelo resna stvar, opozarja specialist družinske medicine doc. dr. Janez Rifel, dr. med., ki poudarja, da je depresija smrtno nevarna bolezen. »Ne le, da se med starostniki veliko več samomorov dejansko konča s smrtjo, osebe z depresijo pogosteje zanemarijo skrb za kronične bolezni, ki jih imajo starostniki največ, kar se tudi lahko konča z resnimi zapleti ali celo smrtjo,« opozarja.
Ni del normalnega staranja
»Če so bili starejši odrasli nekoč aktivni, kar naenkrat pa obtičijo doma, so slabše volje, tega nikakor ne gre enostavno pripisati starosti. Depresija ni in ne sme biti obravnavana kot normalen del staranja,« poudarja dr. Rifel. Svetuje, da če tako obnašanje opazimo pri svojih bližnjih, pomislimo, da gre morda lahko tudi za depresijo.
Drugačen obraz kot v mladosti
Po besedah dr. Rifla, ima depresija v starosti drugačen obraz kot v mladosti. Psihološki simptomi ob depresiji so pri starostnikih manj izraziti, več pa je telesnih simptomov. Ob vztrajajočih telesnih simptomov, za katere zdravniki ne najdejo vzroka, je tako tudi treba pomisliti na depresijo.
“V splošni populaciji je depresija prisotna pri približno pet do deset odstotkih, pri starejših pa je prepoznane depresije manj, vendar ne, ker bi jo bilo dejansko manj, ampak ker je težje postaviti diagnozo, saj starejši manj jamrajo. Po nekaterih podatkih naj bi v domovih za starejše občane depresijo imelo kar 25 – 50 odstotkov prebivalcev,” je nazoren dr. Janez Rifel
Osamljenost je rak rana naše družbe
Kot še pove družinski zdravnik, imajo starostniki, ki živijo sami in imajo tudi malo socialnih stikov, običajno tudi imajo slabše zdravje. »Izoliranost vodi v osamljenost, to pa povečuje možnosti za pojav depresije,« poudarja.
Pokličite oziroma obiščite svoje bližnje, povprašajte jih kako so, prosite jih za nasvet. Osamljenost je rak rana naše družbe, na katero lahko vpliva vsak posameznik.
Doc. dr. Janez Rifel
V starejših letih je tudi običajno, da začnemo izgubljati bližnje in prijatelje. Kljub temu, da je žalovanje svoj proces, je treba biti pozoren, kako posameznik prenaša to žalovanje. “Če gre za tako hudo življenje, da se nekdo povsem izklopi iz socialnega življenja, je to patološko, in tak človek potrebuje strokovno podporo,” pove dr. Rifel.
Ne smemo pa niti pozabiti, da je depresija dejavnik tveganja za demenco in se lahko kaže tudi kot njen prvi simptom.
