To napako delamo, ko razmišljamo, kakšnega partnerja bi si morali izbrati

Morali izbrati? Nikogar nam ni treba izbrati. Vem, kaj vsi mislilijo in kaj želelijo vprašati s tem vprašanjem. Jaz pa vam skušam prikazati, da je izvor izzivov na področju parčkanja že v naših mislih in razmišljanjih, v samem štartu, ko k temu usmerjamo pozornost.

Najprej, nikogar nam ni treba izbrati. Nekoga se odločimo spoznati in dati priložnost, ker je tako ali drugače pritegnil našo pozornost in ker nam je všečen. In kdaj točno, v teh spontanih in čarobnih trenutkih začetkov (ko se usodno ujameta s pogledom) imate vi čas razmišljati, kakšnega partnerja bi si morale izbrati? Veliko stvari “zasračkamo”, ko se premišljeno in preračunljivo vtikamo v “naravo”. Zmedemo svoje “naravne kemične registre” po nepotrebnem. Ker nadvladati jih vendarle ne moremo, zagotovo pa zaradi teh predsodkov otežimo in miselno zapečatimo zvezo že takoj v izhodišču.

Namreč, prav tako, kot vse v naših življenjih je tudi igra nasprotij ali ne, stvar predstav, prepričanj in miselnih okvirjev. Naj obrazložim.

Izbira

Izbira partnerja ni definicija v učbeniku, ni najboljših in najslabših možnosti. Uživamo luksuz, da si lahko partnerje izbiramo sami. Vemo, da večino zgodovine ni bilo tako. Zato moramo nekje nekaj zakomplicirati. Radi bi navodila, radi bi zagotovila, radi bi garancijo. Pa je žal pri teh in podobnih pomembnih stvareh v življenju – ni. Zgolj izkušnje z nasprotnim spolom in samoraziskovanje ostajata edinstven predpogoj za “prave” izbire.

Naj nadaljujem. To sploh niso “prave” izbire v resnici. Ampak smo pri svojih izbirah  “pravi” ali “ne pravi” mi. Izkušnje in samopoznavanje (posledica samoraziskovanja) nam plemenitijo kompas, ki uravnava in usmerja naše izbire ter jih vrednoti.

Zavedajmo se, da partnerje izbiramo pretežno na podlagi svojstvenih kategorij, ki so nam nevidne in neotipljive, zato zaupajmo in se prepustimo. Kar omenjate, podobnosti ali razlike, pa naj bodo sladka igra spoznavanja drug drugega, ki jo prinese čas. Brez zlajnanih predsodkov in omejujočih prepričanj. Razmišljanja o medsebojni usklajenosti in kompatibilnosti naj pride na vrsto šele za obdobjem, ko drug drugemu že podarimo eliksir opojnih začetkov.

Vsaka zveza se zgodi, ker v sebi nosi nekaj za nas.

Torej, odgovor na vaše vprašanje: takšnega, o katerem ni moč odgovoriti na nobeno od teh in podobnih vprašanj.

Mirna gladina ali valovanje?

V čem se torej skriva bistvo “nasprotja se privlačijo, vendar ne vzdržijo” trditve? So modrosti naših babic pase? Seveda ne. Naše babice so čudovite in modre ženske. So pa zadeve zelo logične.

Dejstvo je, da tisto, kar nam predstavlja nasprotje, nam je drugačno. Neznano, novo, razburljivo, privlačno, nepredvidljivo, nevarno, adrenalinsko. Vse, kar prinaša vznemirjenje, pričakovanje, strast – esenco življenja. Zaljubljenost.

Kar ni naše nasprotje, nam je enako oziroma podobno. Pomeni, da nam je znano, domače, umirjeno, udobno, predvidljivo, varno. Tu je vse, kar nam je znano, nič novega, nič pretirano vznemirljivega. Pomiritev, umirjenost. Ljubezen.

V svetu zvez podobnost torej pomeni umirjeno harmonijo, vse teče lepo in gladko, vse je stvar mirnega dogovarjanja, utečenosti, nobenih pretiranih valov gor in dol, mirna gladina. Ta vizija, ta utopična predstava popolnega ujemanja na začetkih zvez je zmotna. To pritiče šele kasnejšim fazam zvez in lepo je, če se to zgodi s časom, sproti in spontano. V kolikor ta faza nastopi prezgodaj, se bomo morda morali na neki točki začeti ukvarjati z oživljanjem svoje zveze. Lahko si torej predstavljamo, da nam bo lažje, če si bomo (po)iskali nekoga podobnega, po teh idealih celo hrepenimo, jih skušamo doseči – prevečkrat pa kasneje ugotovimo, da je to tisto, kar v zvezo prinaša in vnaša stagnacijo. Mirno gladino. Ravno črto na ekranu.

Ni naključje, da je utrip valovanje. Gor in dol. To je življenje. 

Seveda vedno obstajajo izjeme, ki potrjujejo pravila. Zagotovo pa se ne smemo zanašati na te preživete fraze, temveč se zavedati, da je vsaka zveza delo, ne glede na to, na kakšnih temeljih je postavljena. In prav zagotovo je tudi vsaka rešljiva in vzdržljiva, če se le tako odločimo.