Da se je paleta različnih oblik motenj hranjenja zelo razširila, je pred časom za naš medij že opozorila geštalt psihoterapevtka in supervizorka Andreja Modrin Švab, vodja svetovalnice Svetovalnice za motnje hranjenja MUZA v Ljubljani.
Kot smo že pisali v tem članku, za osnovne tri oblike motenj hranjenja še vedno velja, da so približno desetkrat pogostejše pri deklicah kot pri dečkih (anoreksija, bulimija), izenačena pa je pojavnost pri kompulzivnem prenajedanju.
Tukaj lahko preverite, kako prepoznamo ortoreksijo in bigoreksijo, tokrat pa predstavljamo manj poznane: očiščevalno motnjo, sindrom nočnega hranjenja in motnjo z izogibajočim/restriktivnim vnosom hrane.
Očiščevalna motnja
Kot pojasnjuje sogovornica, oseba pri tej motnji ne izvaja predhodnih ritualov basanja s hrano, ki so značilni za bulimijo. Pri bulimiji gre za “neke vrste ekscesno obliko vnosa hrane na način, da oseba v krajšem časovnem razponu, na primer v dveh urah, zaužije ogromne količine hrane in ima ob tem občutek izgube kontrole nad vnosom hrane v telo (glede na količino in vrsto hrane).”
Oseba z bulimijo lahko tako v ritualu zaužije tri do petkrat večjo količino hrane, kot jo bi sicer v normalnem obroku. Na primer celo banjico sladoleda, cel pekač peciva, pet toastov, nekatere osebe pojedo izmenično različne vrste sladke in slane visoko kalorične hrane in podobno, našteva Modrin Švabova. Nato izvede drugi del rituala, kjer očisti hrano iz telesa.
“Lahko rečemo, da je oseba z očiščevalno motnjo pred izvedbo očiščevalnega vedenja pod večjo stopnjo kontrole, lahko ima tudi normalno urejene obroke čez dan ali se zdravo prehranjuje. Vendar pa se na neki točki v dnevu začne počutiti notranje napeto, zaradi česar se prisili v izvedbo očiščevalnih vedenj, ki jih uporabljajo tudi osebe z bulimijo,” pojasnjuje vodja svetovalnice Svetovalnice za motnje hranjenja MUZA.
Očiščevalna vedenja so denimo samo izzvano bruhanje, zloraba odvajal, laksativov ali drugih podobnih sredstev za kontrolo svoje telesne oblike, teže in očiščenje prebavnega trakta (na primer klistir).
“Če se poskušamo vživeti v osebo z očiščevalno motnjo, se zdi, kot da je pod nenehno kontrolo nad seboj in svojim doživljanjem, za razliko od osebe z bulimijo, ki si vsaj znotraj prvega dela rituala dovoli, da izgubi kontrolo nad seboj, da je na nek način nepopolna.”
Očiščevalna motnja še ni dovolj raziskana, o njej se šele začenja govoriti v zadnjih letih, priznava psihoterapevtka. Vendar, dodaja, lahko sklepamo, da je v sodobni družbi bolj pogosta kot si mislimo. “Družba namreč pred posameznika postavlja visoke zahteve po dosežkih, oblikovanju popolnega telesa in po vnosu čim bolj zdrave hrane, ob tem, da živimo pod močnim časovnim pritiskom in primanjkuje časa zase in za sprostitev.”
Oseba s to motnjo je nezadovoljna s svojim telesom – samovrednotenje je pod vplivom telesne oblike in teže.
Sindrom nočnega hranjenja
Gre za ponavljajoče epizode nočnega hranjenja, ki se lahko pojavijo:
- potem ko se oseba prebudi iz spanja ali
- po večerji kot vnos velikih količin hrane.
Oseba se svojih vedenj večinoma ne zaveda, pravi sogovornica. A zjutraj, ko vstane, “na primer opazi prazne vrečke in embalažo, kar jo spomni na nočno dogajanje. Ta vzorec ji povzroča močan stres in vpliva na njeno siceršnje dnevno delovanje v službi in v odnosih … je izčrpana, pojavijo se občutki sramu, zniža se samozavest in podobno,” pojasnjuje.
Motnja z izogibajočim/restriktivnim vnosom hrane
Običajno vznikne v zgodnjem otroštvu in lahko vztraja tudi kasneje v mladostništvu in odraslosti, pravi Modrin Švabova.
“Gre za osebe, ki imajo od nekdaj bolj restriktiven odnos do hranjenja in pri njih že v otroštvu opazimo določene posebnosti, na primer, da uživajo bolj enovrstno hrano, nezadostne obroke, posledično so telesno na meji podhranjenosti.”
Sogovornica razkriva značilnosti te motnje:
- motnja, ki se pokaže kot nezmožnost ustreznega hranilnega in energetskega vnosa hrane;
- lahko gre za pomanjkanje interesa za hranjenje, izogibanje določenim vrstam hrane ali osebo skrbijo posledice hranjenja.
Posledice so lahko:
1. občutna izguba telesne teže,
2. otrok (lahko tudi mladostnik ali odrasla oseba) ne dosega pričakovane telesne teže,
3. vidno pomanjkanje določenih hranil,
4. odvisnost od prehranskih dodatkov
5. vpliv na psihosocialno delovanje posameznika
Ta motnja se ne pojavlja izključno v času anoreksije ali bulimije in ni prisotna motena zaznava telesne oblike in teže.
Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA v Ljubljani je največji javni socialnovarstveni program za motnje hranjenja v Sloveniji, delujejo več kot 20 let, podpira jih Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna Občina Ljubljana – Oddelek za zdravje in socialno varstvo, FIHO ter donatorji.
