Srčni infarkt, ena od pogostih srčno – žilnih bolezni, je prevelik javno zdravstven problem, da mu ne bi ob današnjem svetovnem dnevu srca in ožilja namenili posebne pozornosti. Še posebej zato, ker bi, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, kar 80 odstotkov prezgodnjih srčnih infarktov in možganskih kapi lahko preprečili.
Kako bi lahko preprečili srčne napade, infarkte in možganske kapi?
Zdrava prehrana, redna telesna dejavnost in ne-kajenje so ključ, s katerim lahko preprečimo srčno žilne bolezni. Nadzor nad dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, povišan holesterol, visok krvni sladkor ali sladkorna bolezen, je drugi pomemben varovalni dejavnik.
Kaj morate vedeti o srčnih napadih?
Do srčnega infarkta pride, ko je pretok krvi v koronarni arteriji prekinjen. To prepreči dovajanje kisika v srčno mišico. Najpogostejši vzrok za nastanek srčnega infarkta so ateroskleroza in nakopičene maščobne obloge v koronarnih arterijah. Med nabiranjem oblog se žile ožijo in otrdijo. Ko se obloga poruši, se v arteriji oblikuje krvni strdek in prepreči pretok krvi.
Kakšni so znaki srčnega napada?
Srčni infarkt posamezniki doživljajo drugače. Pogosto čutijo bolečino na levi strani prsnega koša, nelagodje ali pritisk. Pojavijo se lahko tudi težko dihanje, slabost, omotica, bolečino v čeljusti ali bolečino v levi roki.
Zakaj so srčni napadi tako pogosti?
Srčni napadi in koronarna arterijska bolezen so pogosti zaradi visoke razširjenosti dejavnikov tveganja: kajenje, visok krvni tlak, visok holesterol, sladkorna bolezen, debelost, sedeči način življenja in slaba prehrana.
Ali v resnici lahko preprečimo srčni napad?
Preprečevanje bolezni koronarnih žil in srčnih napadov je odvisno od količine dejavnikov tveganja in kako jih zmanjšamo. Starost, spol in genetika so dejavniki tveganja, ki jih ni mogoče spremeniti. Po drugi strani pa je kajenje, visok krvni tlak, visok holesterol, sladkorna bolezen, debelost, sedeč življenjski slog in slabo prehrano mogoče izboljšati, zdraviti ali nadzorovati. Te dejavnike tveganja je treba začeti obravnavati čimprej.
Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivate:
Kajenje
Kajenje kot vzrok smrti je mogoče najlažje preprečiti. Cigaretni dim vsebuje številke kemičnih spojine, ki spodbujajo nastanek ateroskleroze in krvnih strdkov. Tudi kajenje manj kot 5 cigaret na dan vodi v zgodnjo aterosklerozo. Tveganje za koronarno arterijsko bolezen in srčni infarkt narašča s številom pokajenih cigaret na dan. Opustitev kajenja takoj vpliva na zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni.
Povišan holesterol
S kopičenjem holesterola se maščobne obloge kopičijo v arterijah srca, kar lahko povzroči srčni napad. Genetika, prehrana, telesna dejavnost in debelost so nekateri izmed glavnih dejavnikov tveganja za visok holesterol. Arterije se med kopičenjem oblog ožijo in lahko povzročijo simptome, tudi če niso popolnoma zamašene.
Sladkorna bolezen
Tveganje za koronarno arterijsko bolezen je za dva do štirikrat večje, če imate sladkorno bolezen. Diabetes vodi do povišanega holesterola, debelosti in splošnega vnetnega stanja v telesu, kar pospešuje aterosklerozo in kopičenje maščobnih oblog. Približno 68 odstotkov bolnikov starejših od 65 let umre zaradi bolezni srca.
Visok krvni pritisk
Visok krvni tlak poveča pritisk na srce. Nenadzorovana hipertenzija postopoma povzroči, da se srčna mišica zadebeli in spodbudi aterosklerozo v koronarnih arterijah. Čeprav debelejša mišica potrebuje več krvi, jo skozi ožje arterije prihaja vedno manj. To vodi do simptomov srčno žilnih bolezni in možnega srčnega infarkta.
Dejavnik tveganja, ki mu posvečamo premalo pozornosti
Raziskave so pokazale, da je v času epidemije povezane z boleznijo covid-19, pojavnost depresije v Sloveniji porasla kar za 23 odstotkov in tesnobnosti za 26 odstotkov. K temu sta bistveno prispevala osamljenost in razpad osebnih socialnih stikov, ki so bili povezani s splošnim zapiranjem in prepovedmi gibanja. Najizrazitejši porast je med ženskami v starostnem obdobju od 20 do 40 let, izstopajoče visok pa je tudi med mladostnicami (med 15 in 20 let starosti). Bilo je tudi ugotovljeno, da “npr. stres in motnje spanja povečajo ogroženost za srčno-žilno umrljivost za 3-krat.
“Vse našteto lahko vodi v zgodnejše pojavljanje srčno-žilnih bolezni. Zelo številne raziskave so nedvoumno pokazale, da zdrav življenjski slog kot je npr. redna aerobna telesna dejavnost, deluje izrazito preventivno proti stresu, potrtosti in depresiji, preprečuje izgorelost izboljša spanec itd. Enostaven, a izredno učinkovit ukrep. Zdrava raznolika prehrana, ki vsebuje več vlaknin in ni energetsko prebogata, in posledično ohranjanje ustrezne prehranjenosti, pa še dodatno zavira nastanek srčno-žilnih bolezni in zagotavlja, da bo kvaliteta našega življenja tudi v starosti visoka.”
Prim. Matija Cevc., UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
(27. september 2022)
Svetovni dan srca je vsako leto 29. septembra
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sledi svetovnemu dnevu z aktivnostmi po Sloveniji. Skupaj s Svetovno zvezo za srce (World Heart Federation) danes še posebej spodbuja z geslom S SRCEM ZA VSAKO SRCE. Nocoj bo v simbolični rdeči barvi srca zasijalo tudi Tromostovje v Ljubljani.
Ob današnjem svetovnem dnevu se lahko vprašamo, kako skrbimo za zdravje našega srca in smo kritični tudi do tega, če bi lahko več storili zanj.
Kot nas spodbuja kardiolog prim. Matija Cevc, je skrb za srce naložba za zdravje v starejših letih.
Vir: Združenje za hipertenzijo, NIJZ, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
