Vedenjske težave so opredeljene kot kombinacija čustvenih težav, težav z vedenjem, hiperaktivnost in težave s sovrstniki. Raziskava je klinično pomembna, saj so psihosocialne težave mladih pomemben globalni problem, piše Medpage Today.
Čas, ki ga družina preživi skupaj, in zdrava prehrana
Zajtrkovalne navade na psihosocialne težave verjetno vplivajo na več načinov, ugotavljajo raziskovalci in priznavajo, da še ne vedo kako. Eden od razlogov je lahko čas, ki ga ob tem družina preživi skupaj, poleg tega bolj verjetno uživajo bolj zdravo prehrano. Otroci, ki zajtrka niso jedli doma, so namreč pogosteje tudi uživali manj zdravo prehrano.
»Zajtrk, sestavljen iz mleka in /ali kosmičev, ki ne vsebuje živalskih sestavin z veliko vsebnostjo holesterola in nasičenih maščob, lahko pomaga zmanjšati psihosocialne težave pri mladih,«
je dejal avtor raziskave dr. José Francisco López-Gil iz Univerze Castillsa-La Mancha (Španija), saj je raziskava pokazala tudi povezavo med psihosocialnimi težavami in nekaterimi vrstami hrane.
Večina otrok zajtrk je doma
V raziskavi so analizirali prehranske navade 3.773 otrok iz Španije, povprečna starost je bila 9.4 leta. Zajtrk je jedlo 98,8 % otrok, 95,8 % otrok je zajtrk jedlo doma, 87 % otrok ni imelo težav s psihosocialnim vedenjem. Psihosocialno vedenje so starši ocenili z vprašalnikom prednosti in težav SDQ, ki z lestvico opredeljuje različne vedenjske, čustvene in socialne težave.
Otroci, ki niso jedli zajtrka, so imeli trikrat večje tveganje za psihosocialne težave.
Raziskovalci priznavajo, da ima raziskava nekaj omejitev, ki jih je treba vzeti v obzir. Ker gre za presečno raziskavo, se ne da z gotovostjo trditi ali dokazana povezava kaže na vzorčno-posledično povezavo. Poleg tega so psihosocialno vedenje ocenjevali starši otrok, zaradi česar obstaja možnost pristranskega ocenjevanja. Kljub temu so rezultati raziskave pomembni in kažejo na potrebo po dodatnih raziskavah z drugačno metodologijo, da se potrdi še vzorčno-posledična povezava.
Podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) kažejo, da se vse več otrok, mladih in starejših odraslih odloča za redno vsakodnevno zajtrkovanje, kar je pohvalno. Navajajo, da pa se premalo zavedamo pomena, da zajtrk sestavimo iz kakovostnih in zdravju koristnih živil, ki jih je mogoče najti v našem okolju. Sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, ki ju lahko vključimo v zajtrk, imata praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost, kar pripomore k višji hranilni vrednosti zajtrka, zaradi bližine pridelave pa se lahko izognemo pretirani uporabi kemijskih zaščitnih sredstev, zaradi manj transporta pa vplivamo tudi na manjši ogljični odtis.
V Sloveniji se v povprečju vsako leto zavrže okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca. Od tega sta sadje in zelenjava po količini druga najbolj pogosto zavržena kategorija živil. K škodi, ki jo neupravičeno naredimo z zavrženo hrano, so najbolj pripomogle sodobne potrošniške navade ter globalna trgovina, z ustvarjanjem vse večjih razlik med revnimi in bogatimi.
Več informacij je dostopnih na povezavi.