Šumenje in piskanje v ušesih ali glavi, tudi prasketanje ter hrumenje, ki jih sliši izključno oseba, soočena z neprijetnimi zvoki, še zdaleč niso tako zelo redki kot si morda marsikdo predstavlja.
Tinitus, kakor se imenuje pojav piskanja in šumenja v enem ali obeh ušesih, lahko tudi glavi, je precej pogost ter kot simptom spremlja kar 75 % bolezni ušes. Kljub temu sam ne velja za bolezen, temveč simptom zdravstvenih stanj, o katerem obstaja več medsebojno neizključujočih teorij nastanka.
Tinitus je vsekakor neprijeten in v marsikaterem primeru spremlja izgubo sluha, čeprav ne nujno, neodvisno od intenzivnosti – šumenje lahko le slišimo, lahko pa je to tako močno, da preglasi zvoke iz okolice – pa vpliva na življenje posameznika.
Razlikuje se po višini (lahko gre za nizko piskanje, lahko za visoko cviljenje), je prisoten stalno ali občasno (se pojavi in izgine), moti zaznavanje zunanjih zvokov in, posebej kadar gre za močnejšo obliko, vpliva na sposobnost koncentracije, ter se praviloma pojavi takrat, ko se zvoki iz okolice umirijo.
Vzroki za nastanek tinitusa
Nemalokrat je tinitus povezan z izgubo sluha, najpogosteje pa nastane zaradi akustične travme, ki ji sledijo eksplozije, poškodbe glave, vnetja ušes, nihajne poškodbe vratu, sinusitis in stres.
Natančnejši vzroki za pojav tinitusa so se skupaj z raziskovanji tega spreminjali, jih pa delimo v tri faze.
→ Vzrok za tinitus je sprva veljal poškodbi notranjega ušesa (polža).
→ Ko so strokovnjaki ugotovili, da kirurška prekinitev slušnega živca tinitusa ne odpravi v prav vseh primerih, je vzrok za tinitus pripisan poškodbi polža, izvor te pa centralnemu živčnemu sistemu.
→ Danes prevladuje mnenje, da se tinitus odraža kot posledica patoloških sprememb v slušnem živcu ali ušesu, zaradi česar možgani sprejemajo napačne signale, kar vodi v preoblikovanje slušnih struktur.
Ker tinitus lahko kaže na nevrološko bolezen, je treba pozornost nameniti tudi govoru, ravnotežju in hoji, na splošno pa je z njim povezanih več dejavnikov, ki njegovo stanje bodisi povzročijo bodisi poslabšajo.
Gre za:
→ ušesne operacije,
→ prekomerno izpostavljenost (pre)glasnim zvokom (v povezavi z njo se posledice nemalokrat pokažejo šele mnogo kasneje, in sicer tako v obliki tinitusa kot izgube sluha),
→ ne ototoksična zdravila (denimo antidepresivi, antihipertenzivi, antiepileptiki, opioidi, kofein, antihistaminiki, blokatorji beta adrenergičnih receptorjev),
→ ototoksična zdravila (med njimi diuretiki zanke, kemoterapevtiki, aminoglikozidi, antimalariki, salicilati),
→ specifične bolezni, kakršne so Menierova bolezen, multipla skleroza, otoskleroza, Wilsonova bolezen, vestibularni švanom, intrakranialna hipotenzija,
→ splošno anestezijo in
→ staranje (s staranjem sluh oziroma sposobnost zaznavanja zvokov upada, zato tinitus doživlja vsaka tretja oseba, starejša od 65 let).
Povsem neodvisno od sprožitelja tinitus nastane kot posledica spremenjenih ali okvarjenih struktur na poti zaznavanja, procesiranja in doživljanja zvoka, pri čemer med učinkovita preventivna dejanja za preprečevanje nastanka tinitusa sodijo izogibanje izpostavljenosti hrupu, uporaba čepkov, v kolikor se izpostavljenosti hrupu ni mogoče izogniti, uporaba slušalk na nizki jakosti ter izogibanje virom hrupa (denimo na koncertu zadostna oddaljenost od zvočnikov).
Zdravljenje tinitusa
Ko se tinitus enkrat pojavi, ga pozdraviti v smislu, da bi ta izginil, ni mogoče, ga je pa možno omiliti in zamaskirati, in sicer z uporabo slušnega aparata, ki velja za eno najbolj učinkovitih oblik, saj aparat ojača zvoke iz okolice na frekvenci, na kateri se je tinitus pojavil.
Manj priljubljeni so generatorji zvoka, ki proizvajajo zvoke, s katerimi se tinitus prekrije, in naprave za obogatitev zvoka, se pa številni poslužujejo še meditiranja oziroma različnih tehnik sproščanja ter možnosti svetovanja, s pomočjo katerih se oseba nauči tinitusu ne posvečati pretirane pozornosti.
Ob kakršnih koli spremembah, povezanih s sluhom ali ob pojavu piskanja in šumenja v ušesih je priporočljivo čim prej opraviti ORL pregled, na katerem specialist otorinolaringologije izmeri sluh, locira frekvence in jakost tinitusa, prav tako svetuje, kako tega omiliti ter ga odmisliti.
V sodobnem centru moderne ambulante ORL Medicina, katere cilji so tako zdravljenje kot preprečevanje nastanka in poslabšanja ušesnih bolezni, nudenje celostne obravnave ter razumevanje težav pacientov, pregled poteka v petih korakih.
- Anamneza oziroma pogovor o zdravstvenem stanju, morebitnih preteklih boleznih in družinski zgodovini ušesnih bolezni predstavlja osnovo zdravljenja ter svetovanja.
- Sledi ORL pregled, ki vključuje pregled ustne votline, žrela in grla, otip vratu, osnovni pregled ušes ter pregled ušes z ušesnim mikroskopom.
- Opravijo se dodatne diagnostične preiskave in testi, kot so endoskopske preiskave (pregled žrela, grla, nosne votline), preiskave sluha (avdiometrija, timpanometrija, TOAE, DP), preiskave ravnotežja (vHIT, kalorično testiranje, VNG, itd.).
- Na temelju pridobljenih podatkov, vezanih na tinitus, otolaringolog postavi natančno diagnozo in jo, če situacija to zahteva, dopolni s predlogi glede zdravljenja oziroma maskiranja tinitusa.
- Posebno področje, značilno prav za center ORL Medicina, se dotika temeljitega svetovanja, povezanega s preventivnimi ukrepi, s katerimi je mogoče preprečiti napredovanje poškodb slušnih struktur, že obstoječe težave omiliti in osebi posredovati napotke, kako naj ustrezno ravna ob izpostavljenosti hrupu.
Zakaj je ORL Medicina pravi naslov ob pojavu tinitusa?
Izkušeni, strokovno podkovani specialisti velik poudarek dajejo razumevanju pacienta, saj se zavedajo, da so težave s sluhom nadvse občutljiva tema.
Osebi, ki se sooča s tinitusom, pozorno prisluhnejo, nato pa izvedejo potrebne preglede in preiskave, na temelju katerih lahko postavijo diagnozo, s tem pa tudi posredujejo nasvete za nadaljnje ravnanje, da se težave ne bi sčasoma še stopnjevale.
Poleg tega ORL medicina d.o.o. slovi po kratkih čakalnih dobah in možnosti opravljanja pregleda tudi za nenaročene paciente ter je pogodbeni izvajalec večine zavarovalnic. Ima brezplačna parkirna mesta v garaži, dostop za invalide in lastno vozilo za prevoz do osmih oseb (za denimo prevoz oseb iz doma starejših občanov ali drugih lokacij).
