Težave s prostato so še vedno nekaj, o čemer se moški težje ali neradi pogovarjajo. Zdi se, da to ostaja neke vrste tabu. Dejstvo je, da se po petdesetem letu pri več kot polovici moških pojavijo težave s povečano prostato in po nekaterih ocenah le 20 % moških, ki ima težave, o njih tudi spregovori. Približno polovica teh se kasneje tudi zdravi.
Zdravstveno stanje prostate v mlajših letih ima namreč določen vpliv na razvoj bolezni prostate v starejših letih, kot sta benigna hiperplazija prostate in rak prostate, ki sta v Sloveniji v porastu. Ker je pri nas stopnja ozaveščenosti o skrbi za zdravje prostate še vedno prenizka, stopnja obolevanja pa relativno visoka, je zelo pomembno, da o tej temi javno govorimo in tako moške nagovarjamo in osveščamo o prostati in težavah, povezanih z njo.
Simptomi težav s prostato
Simptomi, ki spremljajo te težave (pogosto mokrenje, težavno mokrenje, počasno in nepopolno praznjenje mehurja, slab in prekinjen curek urina, težave s potenco, pogosta vnetja sečil) namreč zahtevajo pregled pri osebnem zdravniku ali urologu v celotnem življenjskem obdobju zrelega moškega. Kot poudarja prof. dr. Andrej Kmetec, spec. urolog:
»Zmotno je mišljenje, da prostata povzroča težave predvsem v starejšem obdobju moškega, saj se težave lahko pojavijo že v zgodnjih letih in spremljajo moškega celo življenje. Lahko celo rečemo, da ima zdravstveno stanje prostate v mlajših letih določen vpliv na razvoj prostate v starejših letih.«
Kako deluje prostata in kako nastanejo težave
Prostata je sekundarna moška spolna žleza, ki se nahaja na izhodu sečnega mehurja med danko in sramno kostjo. Obdaja začetni del sečnice, v katero izloča do 30 % svojih izločkov v semensko tekočino, v kateri so sestavine, pomembne za ohranjanje vitalnosti in gibljivosti semenčic.
Prostata dozori in doseže svojo funkcionalno zrelost in velikost v puberteti. Svoje delovanje ohrani večji del življenja moškega, vendar pa glavno funkcijo opravi do 40. leta, ko začne postopoma usihati njeno delovanje kot sekundarni spolni organ. Takrat, ali celo že nekaj let prej, se lahko pojavijo prve težave zaradi bolezni prostate, zato je zmotno mišljenje, da povzroča prostata težave predvsem v starejšem obdobju moškega. V mlajših letih se pojavljata predvsem dve težavi, in sicer vnetje prostate ali prostatitis in zožanje ali skleroza vratu izhoda mehurja, imenovana tudi Marionova bolezen. Po 50. letu sta pogostejši bolezni benigna hiperplazija prostate in rak prostate. Več kot 25 % moških nad to starostjo ima klinične težave, zaradi katerih bodo potrebovali zdravljenje.
Ob rojstvu tehta prostata le nekaj gramov, v puberteti pa zraste do svoje normalne velikosti in tehta okoli 20 g. Prostata pa se povečuje tudi s staranjem moškega, njeno povečevanje pa imenujemo benigna hiperpanzija prostate. To je najpogostejša bolezen po 50. letu starosti in po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima to bolezen okoli 30 milijonov moških po vsej Evropi.
To je počasna, vendar kronično napredujoča bolezen in najpogostejši vzrok za neprijetne simptome spodnjih sečil, s katerimi se kakovost bolnikovega življenja zelo poslabša. Pri tej bolezni pride do razraščanja žleznega tkiva v notranjem delu žleze, ki ovira pretok seča iz mehurja. Pojavijo se značilni znaki, kot je nepopolno praznjenje mehurja in tanek ter obotavljiv začetek uriniranja.
Ugotovili so, da že pri polovici moških po 60. letu lahko v žlezi s histološkim pregledom dokažemo znake benignega razraščanja žleznega tkiva, vendar se le pri polovici moških razvijejo klinični znaki bolezni. Ocenjujemo, da pri 50-letnem moškem obstaja le 25 % verjetnost, da bo v naslednjih letih potreboval zdravljenje z zdravili ali kirurški poseg.
Kako se zdravi prostata?
Kirurški poseg je potreben pri nerednem ali prepoznem zdravljenju, ko se razvije okužba v zastalem seču in se v mehurju naredijo kamni. Sicer so pri pravočasnem in rednem zdravljenju zelo učinkovita že zdravila, ki zmanjšajo velikost žleze vsaj za 25 %, izboljšajo težave pri uriniranju in zmanjšajo možnost zapletov, kot sta nenadna zapora seča ali kirurški zaplet, pa tudi sprostijo aktivnost gladkih mišic, s čimer se sprosti praznjenje mehurja.
Rak prostate je druga najpogostejša bolezen moških po 50. letu, ki vsako leto prizadene skoraj 900 moških v Sloveniji in katere pojavnost se letno povečuje. Več kot 70 % raka, ki je v zgodnjem stadiju, sicer odkrijejo, vendar pa se tudi starostna doba, ko se bolezen pojavlja, vse bolj niža. Zato moškim priporočamo redne preglede po 50. letu, tistim, ki so družinsko obremenjeni zaradi bolezni prostate, pa že po 40. letu.
Rak prostate ne povzroča posebnih težav pri uriniranju, razen če ni pridružena še benigna hipertrofija, zato je treba bolnike aktivno iskati z določanjem vrednosti PSA v krvi in rednimi pregledi. Zdravljenje je odvisno od stopnje bolezni, v začetnem stadiju, ko je bolezen omejena na samo žlezo, pa je najpogostejši način kirurška odstranitev prostate v celoti s semenskimi mešički. Pri napredovali bolezni pridejo v poštev predvsem hormonska zdravila, ki zavirajo delovanje moškega spolnega hormona testosterona v prostati. Z zdravili lahko več let uspešno preprečujemo širjenje bolezni, ne moremo pa je pozdraviti.
Pravočasni pregledi pomenijo pravočasen začetek odpravljanja težav
Težave z zdravjem prostate se povečujejo s starostjo, vendar pa leta še vedno ne izključujejo možnosti pojava težav. Zdravniki svetujejo obisk ambulante takoj, ko posameznik zazna težave z uriniranjem. Predčasno odkrivanje bolezni prostate je namreč izredno pomembno. Zgodnje odkrivanje in ukrepanje je tisto, kar danes lahko moškim bistveno izboljša kakovost življenja, kasneje pa celo prepreči napredovanje bolezni. Le resni in pravočasni pregledi pri zdravniku lahko izključijo bolezen ali jo odkrijejo v fazi, ko je še ozdravljiva.
Obisk zdravnika je tudi brez pojava težav priporočljiv pri 50. letu starosti. Pri odkrivanju bolezenskega stanja si lahko pomagate tudi sami z diagnostičnim vprašalnikom, t. i. Mednarodnim vprašalnikom o simptomih prostate IPSS (International Prostate Symptom Score), ki ga dobite pri zdravniku urologu.
Kdaj k zdravniku zaradi težav s prostato
Kar 1350 Slovencev vsako leto zboli za rakom prostate. Rak prostate je tako postal najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Bolezni prostate se najpogosteje pojavijo po 50. letu življenja, lahko tudi prej. Najpogostejše bolezni prostate so: vnetje prostate ali prostatitis, benigno povečanje prostate in rak prostate. Težave, ki bi moške morale napotiti k zdravniku, so:
- čakanje na začetek uriniranja in pritiskanje ob njem;
- curek seča se tanjša in prekinja;
- občutek zastajanja seča v mehurju;
- pogosto nočno uriniranje;
- okužbe sečnega mehurja in nastanek kamnov;
- nenadna zapora seča in bolečine v sečnem mehurju;
- pekoče uriniranje:
- sledovi krvi v seču in spermi.
Ob vseh težavah, ki jih imajo moški z uriniranjem, lahko osebni zdravnik opravi: ultrazvočni pregled z oceno velikosti prostate, otipanje prostate skozi črevo in določitev vrednosti PSA (prostatičnega specifičnega antigena) v krvi. Če je potrebno, osebni zdravnik bolnika napoti k urologu.
Simona Repar Bornšek, dr. med., spec., družinska zdravnica in predstojnica Zdravstvenega doma Ljubljana Vič-Rudnik je že v preteklosti opozorila:
»V mnogih primerih moški ne pridejo na pregled, ker menijo, da se spremembe, ki jih doživljajo, običajno pojavijo z leti in se s tem sprijaznijo. Kar pa seveda ni res, s tem pa si moški zapirajo pot k uspešnemu zdravljenju.«
Moški lahko za zdravo prostato veliko naredijo tudi sami. Priporočljivi so redna vadba in zdrava prehrana ter redni pregledi pri zdravniku, z njimi pa tudi merjenje vrednosti PSA v krvi.