Afte: male, a neprijetne razjede
Afte štejemo med najpogostejše tipe razjed, ki prizadenejo našo ustno sluznico. Za njimi namreč trpi kar med 20 in 50 odstotkov prebivalstva. Za kaj sploh gre? To so preprosto majhne, a boleče oz. pekoče razjede, ki lahko merijo od par milimetrov do približno 2 centimetrov. Ko se nas polotijo, se težje prehranjujemo, v najslabšem primeru pa otežijo tudi govorjenje.
Zakaj nastanejo afte, še ni docela raziskano, vemo pa, da je krivec zanje oslabljen imunski sistem. Dobra novica je, da manjše razjedice izginejo kar same, brez posebnega zdravljenja. Če imamo pogosteje opravka z njimi, pa si lahko pomagamo z antiseptično oralno raztopino, ki zmanjša obseg vnetij in okužb v ustni votlini ter pospeši obnovo. Tudi v domači lekarni se najde marsikaj proti aftam, začenši z rastlinami, kot sta žajbelj in kamilica. Veliko bomo v boju proti aftam storili tudi, če bomo ustno votlino izpirali s slano vodo.
Zobni kamen: začetek mnogih težav v ustni votlini
Kaj nastane, če zanemarimo zobno higieno? Prva posledica je zobni kamen. Na naših zobeh se namreč ves čas nabirajo mehke obloge, ki so sestavljene iz mikroorganizmov v ostankih hrane, odmrlih bakterij ter mineralov iz sline. Če teh oblog oziroma plaka ne odstranjujemo redno, se strdi in prične povzročati najrazličnejše težave ustne votline.
Obloge so nevarne zato, ker so prikladne za zbiranje bakterij, ki povzročajo vnetje dlesni. Če slednjega ne odpravimo, lahko nastopi celo parodontalna bolezen, zaradi katere nam lahko pričnejo odpadati zobje!
In kaj storiti, da do tega grozljivega scenarija ne pride? K sreči je odgovor preprost: zobna higiena, ki vključuje ščetkanje in nitkanje – seveda s pravilno tehniko. A zobni kamen je trdovratna stvar, ki se na nekaterih težje dostopnih mestih hitro izmuzne ščetki. Prav zato pa je ključno, da vsaj enkrat na leto obiščemo zobozdravnika ali zobnega higienika, ki ves kamen odstrani in nam s tem prihrani kar nekaj preglavic.
Vnetje dlesni: ukrepajmo, preden je prepozno
Vnetje dlesni morda ne zveni kot resna težava ustne votline, a moramo biti še kako pozorni nanj. Opozorilni znaki so na srečo precej očitni, denimo pljuvanje krvi ob ščetkanju. Če ob ogledu zob v ogledalu opazimo še pordele dlesni (zdrave so rožnate!) ali imamo močnejši zadah kot običajno, je skrajni čas za ukrepanje.
Prvi koraki so preprosti: nežno, a temeljito ščetkanje zob od dlesni dalje. Najbolje si je priskrbeti mehkejšo zobno ščetko, ki ne bo dodatno dražila ali poškodovala dlesni. In ker samo klasična zobna ščetka ni dovolj, se je zob treba lotiti tudi z nitko ali medzobno ščetko.
Naslednja stopnja zdravljenja so antiseptične ustne vode, ki lajšajo in preprečujejo vnete, razdražene ter boleče dlesni, kot je OROXID® forte oralna raztopina. Uporabimo lahko tudi zdravilne čaje in fiziološko raztopino. Tudi v tem primeru koristi izpiranje s slano vodo.
Najbolje pa je, če vnetja dlesni ne zdravimo, temveč ga preprečimo. In to storimo z rednim odstranjevanjem zobnega kamna ter ustrezno zobno higieno. Vsekakor nam je pri tem lahko v pomoč tudi zdrav način prehranjevanja z manj sladkorja, mlečnih izdelkov in mesa.
Parodontoza: resna grožnja za zobe
Parodontoza je pravzaprav ljudski izraz za skupek kroničnih bolezni, povezanih z našimi obzobnimi tkivi. To so tkiva, ki naše zobje povezujejo s čeljustjo. Če oslabijo, nam lahko zobje izpadejo, to pa vodi v številne druge zdravstvene težave.
Gre za težavo, ki se začne z nastankom zobnih oblog. Te povzročijo vnetje dlesni, slednje pa sčasoma preraste v parodontozo ali gingivitis. Ključen korak zdravljenja je odstranitev zobnega kamna ter vzpostavitev redne in pravilne zobne higiene. Vsakodnevna uporaba OROXID® forte oralne raztopine lajša in preprečuje napredovanje parodontalne bolezni. Ostali posegi se določijo glede na to, koliko je bolezen napredovala. Včasih zadostujejo antibiotiki, v drugih primerih je potreben laserski ali celo kirurški poseb.
Karies: “tihi” ubijalec zob
Poljuden izraz za Karies je zobna gniloba. To je najbolj razširjena bolezen, ki prizadene trda zobna tkiva. Postopoma namreč razgrajuje naše zobe, dokler jih ni več mogoče popraviti in nam izpadejo. Najhuje je, da gre za “tiho” nadlogo, saj je sprva niti ne čutimo. Preden nas prizadeti zob prične boleti, lahko mine tudi več let. Zato je pomembno, da si zobe občasno ogledamo v ogledalu in smo pozorni na temne lise ali bele madeže na njih.
Kako karies preprečevati, se učimo že v vrtcu in šoli. Ključ je poleg zobne higiene tudi v zdravi prehrani, zelo koristna pa je tudi vsakodnevna uporaba antiseptične ustne vode. Ta namreč zniža nivo bakterij v ustni votlini, s tem pa lahko zmanjša nastanek kariesa. Primer takšnega izdelka je OROXID® podjetja Enikam.
Kaj pa, če opazimo karies? Dobra novica je, da vrtanje in plombe niso nujno potrebni. Če je karies površinske narave, bo morda izginil brez posebnega zdravljenja. A tu je globlji karies, ki ga žal ne odpravi niti še tako pridno ščetkanje. Tu žal pomaga le scenarij, pri katerem si lahko popevamo tisto znano popevko skupine Čuki: Jutr’ ‘mam zobarja!