Ljudje se v svojem življenjskem obdobju srečujemo z različnimi zdravstvenimi težavami. V družbi vse pogosteje zasledimo (laične) trditve, da naj bi bila za določene zdravstvene težave kriva ravno hrana oziroma dodatki v hrani (meso, gluten, mleko, semena …).
Seveda je pri tistih, ki so v negotovosti, popolnoma na mestu naslednje vprašanje:
Kako pristopiti in ugotoviti, ali je za zdravstvene težave kriva hrana?
Kadar gre v resnici za občutljivost na hrano, imenovano intoleranca, to pomeni, da se po zaužitju problematičnega živila nekje med 4 in 72 urami aktivira imunski sistem, ki aktivno (v večjem obsegu) tvori protitelesa, ta pa potem (na daljši rok) povzročajo lažje in težje oblike zdravstvenih težav.
Razlika med alergijo in intoleranco
Pomembno je ločiti alergijo od intolerance, ki ji pravijo tudi skrita alergija na hrano. Pri pravi alergiji na določeno živilo se reakcija na telesu oziroma zdravstvene težave pojavijo takoj po zaužitju večje ali manjše količine živila. Reakcija pri alergiji ni samo hitra, ampak se pokaže v težji obliki zdravstvenih težav, pri najhujših primerih lahko pride celo do anafilaktične reakcije in zastoja srca.
Pri intoleranci na posamezno živilo pa je značilna že omenjena zapoznela reakcija na telesu, ki se pogosto kaže v lažji obliki zdravstvenih težav (odvisno od genetske sestave posameznika) in je zaradi tega težko oceniti vzrok težav.
Ključna razlika med alergijo in intoleranco je v odzivu imunskega sistema. Pri alergiji imunski sistem telesa ob stiku s hrano sproži neposredno reakcijo na določen protein, pri intoleranci pa se sicer tudi tvorijo protitelesa, ampak je reakcija zapoznela.
Prvi korak je prepoznavanje značilnih simptomov, ki se pojavijo po zaužitju hrane.
Značilni simptomi pri intoleranci na hrano so:
- napihnjenost,
- prebavne težave,
- glavoboli in migrene,
- driska,
- bolečine v sklepih,
- nepojasnjeni izpuščaji in druge kožne spremembe (tudi atopijski dermatitis).
Če ste v prvem koraku prepoznali lastne težave, bo drugi korak prepoznavanje živila oziroma prehranskega dodatka, ki povzroča intoleranco.
Ljudje se še vedno preveč pogosto zanašamo na samodiagnozo.
Samodiagnoza je v takšnih primerih pogosto dolgotrajna in zelo zahtevna, na koncu pa je (v večini primerov) še vedno prisotna negotovost, saj vse skupaj poteka izključno s pomočjo izločanja posamezne hrane in končnega sklepanja. Verjetno je zaradi takšnega (sklepanja) v družbi postalo popularno, da se zdravo prehranjuješ, če uživaš na primer živila brez glutena, čeprav sam v resnici nimaš težav s prebavo glutena oziroma nimaš strokovne podlage za takšno teorijo.
Za razliko od samodiagnoze je test intolerance na hrano s pomočjo sodobne tehnologije zelo preprost, natančen, rezultati pa so posamezniku na razpolago že v nekaj dneh.
Test s pomočjo krvne preiskave je tako preprost, da bi moral postati rutinski del pri zgoraj omenjenih težavah.
Vse, kar je potrebno, je obisk diagnostičnega laboratorija Medicare PLUS, kjer najprej izpolniš vprašalnik, izbereš paket alergenov, na katere bi se testiral in oddaš krvni vzorec. V roku dveh dni dobiš rezultate v pregledni obliki v tiskani različici po navadni pošti.
Vsak si izbere tisti paket, za katerega meni, da pokrije vse tiste alergene, na katere sumi intoleranco.
Rezultati testa in nadaljnji koraki
Laboratorijski izvid testa intolerance na hrano, ki prispe po pošti, je v obliki seznama posameznih alergenov. Pri vsakem alergenu je številčno predstavljena količina protiteles, ki se tvorijo v krvi ob stiku z alergenom. Za lažje razumevanje je poleg števila protiteles še horizontalna skala razredov od 0 do 6, preko katerih se preprosto prikazuje stopnja intolerance posameznega alergena.
Primer rezultatov testa
Nadaljnji koraki so odvisni od rezultatov. Če je test pozitiven na določena živila, je ta živila treba preprosto izločiti iz prehranjevalne verige in biti pri tem dosleden ter spremljati, ali se po tem izboljša zdravstveno stanje. Kadar test ne pokaže nobene resne intolerance na testirane alergene, je treba nadaljevati z iskanjem izvora zdravstvenih težav, najbolje pod nadzorom osebnega zdravnika.
Zanimivost
Razvoj intolerance na hrano strokovnjaki pripisujejo različnim vzrokom, na primer pomanjkanju posebnih prebavnih encimov v črevesju, nekaterim oblikam zdravstvenega stanja in tudi narodnosti ter okolju, v katerem živimo.
Znano je, da na primer Azijci težje prenašajo alkohol in težje prebavljajo mlečni sladkor.
Ravno zaradi tega je še kako pomembno, da uživamo čim več lokalno pridelane hrane.
