Poskusite z aktivnim zaznavanjem – preprosto tehniko, s katero lahko svoje misli nežno pripeljete nazaj iz vseh smeri, kamor so odtavale.
Ko smo res prisotni, nismo tesnobni
“Gre preprosto za to, da se vrnemo v sedanji trenutek in smo v njem v celoti prisotni,” pojasnjuje Arati Patel, psihoterapevtka iz Kalifornije, ki pri svojem delu uporablja pristope čuječnosti. “Ko smo res prisotni, ne moremo biti hkrati tesnobni – ne razmišljamo o skrbeh v prihodnosti, ne premlevamo preteklosti in nismo ujeti v slabo razpoloženje. Takrat lahko dejansko doživimo veselje tega trenutka.“
Zakaj je vaja koristna
Aktivno zaznavanje pomaga živčnemu sistemu razumeti, da ni treba biti v stalni pripravljenosti na nevarnost. Ko ste v mirnem okolju in je vaša pozornost zasidrana v sedanjem trenutku, možgani prejemajo signale varnosti in stabilnosti. “To lahko zelo učinkovito uravnava živčni sistem, saj ob vključevanju vseh čutov ugotovimo: Aha, tukaj sem in lahko doživljam ta trenutek, namesto da bi bil/a ujet/a v prihodnost – v to, kaj se bo zgodilo jutri ali čez deset let,” pravi Patelova.

Raziskave kažejo, da redna praksa čuječnosti, kot je aktivno zaznavanje, lahko zmanjša tesnobo in pretirano razmišljanje, okrepi čustveno odpornost ter izboljša sposobnost zavestnega odzivanja namesto impulzivnega reagiranja.
Aktivno zaznavanje prav tako povečuje zavedanje zgodnjih, subtilnih znakov stresa, še preden se ti stopnjujejo. Sčasoma postanete bolj dejaven in prisoten udeleženec sveta, ne le pasiven opazovalec.
Kako izvajati vajo
Obstaja več različic aktivnega zaznavanja. Arati Patel priporoča to preprosto in ponovljivo zaporedje:
- Ustavite se in naredite en počasen vdih, ki mu sledi nekoliko podaljšan izdih.
- Opazite tri stvari, ki jih vidite v okolici, ne da bi jih označevali kot dobre ali slabe.
- Začutite dva telesna občutka (na primer stik stopal s tlemi ali težo telesa na stolu).
- Zaznajte en zvok – bližnji ali oddaljeni.
- Vajo zaključite s prizemljitveno izjavo, na primer: “To je tisto, kar je tukaj zdaj,” ali “To je tisto, kar zaznavam v tem trenutku.“
Vaja traja manj kot eno minuto, najučinkovitejša pa je, če jo izvajate pogosto. Da bi postala navada, Patelova predlaga, da jo povežete z vsakodnevnimi rutinami – denimo med čakanjem, ko se skuha kava, med umivanjem rok ali ob prehodu z ene naloge na drugo.
Posebej prijetno pri tej vaji je, dodaja Patel, da jo lahko izvajate kjerkoli in kadarkoli začutite stres – ne da bi to kdo opazil. “Lahko jo izvajate na sestanku ali v avtu,” pravi. “Tako ste lahko resnično prisotni med vožnjo in na poti do cilja, namesto da delujete povsem na avtopilota.“
Vir: The Time, The 1-Minute Trick to Calming Down Your Nervous System. Dostopno na: https://time.com/7353430/nervous-system-reset-mindfulness/. Zadnji dostop: Januar 2026
