Menopavza na vsako žensko vpliva drugače, za vsako pa zagotovo predstavlja pomemben mejnik, saj gre za začetek neplodnosti. Menopavza, zadnja menstruacija, ne nastopi čez noč. Nekaj let pred njo in eno leto po njej je obdobje perimenopavze, za katero je značilna postopna izguba spolnih hormonov. Med simptome perimenopavze med drugim spadajo neredna menstruacija, razbijanje srca, vročinski valovi, suha nožnica, inkontinenca, nespečnost in razdražljivost.
Menopavza pa lahko s seboj prinaša tudi dolgoročne posledice za zdravje, kot so srčno-žilne bolezni in osteoporoza. “Kljub temu da se izrazijo šele 5 do10 let po menopavzi, imajo zelo velik vpliv na obolevnost in umrljivost žensk,“ o dolgoročnih posledicah menopavze pravi Denis Ćatić, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, s katerim smo spregovorili o hormonskem nadomestnem zdravljenju, za katero se odloči le 10 odstotkov Slovenk. Mnoge se bojijo stranskih učinkov. Je strah upravičen?
Od katerih dejavnikov je odvisno, kdaj nastopi menopavza?
Menopavza je zadnja spontana vaginalna krvavitev v življenju ženske, ki jo določimo retrogradno. Gre za tisto krvavitev, ki ji 12 mesecev ne sledi več nobena druga vaginalna krvavitev. Nastopi zaradi usihanja folikularne dejavnosti jajčnikov, ki prenehajo normalno hormonsko delovati. Čas nastopa menopavze je odvisen od številnih notranjih in zunanjih dejavnikov. Precej močan je genetski vpliv, medtem ko število nosečnosti in porodov, psihični, socialni in ekonomski vplivi pri njenem nastanku niso pomembni. Pomemben vpliv imajo tudi zunanji dejavniki, kot so kajenje, ginekološki kirurški posegi, kemo- in radioterapija. Pri kadilkah se menopavza pojavi približno dve leti prej, po kirurški odstranitvi maternice brez jajčnikov pa kar štiri leta prej.
Menopavza v razvitem svetu v povprečju nastopi v 52. letu starosti. Če do nje pride pred 45. letom, govorimo o zgodnji, če pred 40. letom pa o prezgodnji. Ali se prezgodnja menopavza zdravi?
Nujno. Zdravljenje traja do povprečne starosti naravne menopavze. Menopavza je posledica hudega pomanjkanja najpomembnejšega ženskega spolnega hormona, estrogena, kar se pomembno odraža na številnih organih in organskih sistemih. Zdravljenje je nujno, da bi preprečili kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice, ki imajo zelo velik vpliv na življenje ženske.
Med kratkoročne posledice uvrščamo skupek simptomov, ki ga imenujemo tudi menopavzni sindrom. To so zelo znani navali vročine in nočno znojenje, motnje spanja, spremembe razpoloženja, psihični simptomi, spolna disfunkcija, motnje koncentracije in spomina. Srednjeročne posledice so predvsem urogenitalne, v smislu manjše elastičnosti in odpornosti nožnice in sečnice, bolečih spolnih odnosov in poslabšanja statike medeničnega dna. Pogostejša so vnetja sečil in inkontinenca. Vse skupaj lahko vodi tudi v spolno disfunkcijo. Med pomembne dolgoročne posledice menopavze uvrščamo predvsem srčno-žilne bolezni in osteoporozo. Kljub temu, da se izrazijo šele 5 do 10 let po menopavzi, imajo zelo velik vpliv na obolevnost in umrljivost žensk.
Izostanek menstruacije verjetno še ni razlog za skrb. S kakšnim testom se potrdi sum, da je ženska v perimenopavzalnem obdobju?
Za ginekologa je vsak izostanek menstruacije nosečnost, dokler tega ne dokaže nasprotno. Tudi v predmenopavzalnem obdobju. Sum postavimo na osnovi klinične slike, ki zajema predvsem neredne menstrualne krvavitve in kratkoročne simptome, potrdimo pa ga z ultrazvočnim izvidom rodil in laboratorijskimi preiskavami.
Kako pomembni so za telo spolni hormoni, si marsikdo sploh ne predstavlja. Kako bi to pomembnost vi opisali? Na kaj vse vplivajo?
Na vse. Spolni hormoni so vključeni v kompleksen mehanizem, ki v našem telesu uravnavava vse organske sisteme. Nenazadnje nas spolni hormoni tudi definirajo.
Perimenopavza s seboj prinaša nadležne simptome, kot so vročinski valovi, nihanje razpoloženja, upad libida, nespečnost in pridobivanje teže, z menopavzo pa se poveča verjetnost za nastanek zelo resnih težav, kot so osteoporoza, srčne bolezni, nastanek tumorjev …
Katere težave lahko ublaži/odpravi hormonsko nadomestno zdravljenje?
Hormonsko nadomestno zdravljenje so pravzaprav hormoni, ki jih ženska v telo vnaša od zunaj in tako nadomešča funkcijo jajčnikov. V 95 % odpravi vazomotorne motnje, občutno zmanjša psihične težave in tveganje za osteoporozo, ščiti pred aterosklerozo. Ugoden vpliv ima na urogenitalno atrofijo, zaustavi pojavljanje starostnih sprememb na koži in sklepih, manj je tudi sive mrene in parodontoze. S HNZ se izboljša kvaliteta življenja, boljše je spolno življenje, podaljšana delovna sposobnost, upočasni se staranje. Umrljivost žensk med 65. in 75. letom starosti se zmanjša za 20-30 odstotkov.
Za HNZ se pri nas odloča manj žensk kot v drugje v razvitem svetu, le 10 % žensk. Čemu pripisujete ta nizki odstotek?
Res je. Pri nas je, žal, odstotek žensk, ki se odloči za HNZ, prenizek. Problem je predvsem v osveščanju javnosti in preobremenjenosti ginekologov na primarni ravni, ki morajo vsako žensko obravnavati individualno in si zanjo vzeti čas. Ženske potrebujejo razlago, poleg tega jih je trenutno več kot 200.000 brez opredelitve pri ginekologu.
Veliko žensk se boji tveganj, ki naj bi jih s seboj prinašala ta terapija, kot je povečano tveganje za razvoj raka na dojkah in maternici, trombembolija. Kako upravičen je ta strah? Kako veliko je tveganje za nastanek teh bolezni?
Pri predpisovanju HNZ se držimo smernic Evropske zveze za menopavzo in andropavzo (angl. European Menopause and Andropause Society – EMAS) in priporočil Slovenskega menopavznega društva. Pred začetkom terapije je treba poznati družinsko in osebno anamnezo ženske in morebitne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, osteoporozo in maligne bolezni. Treba je izmeriti telesno višino, težo in krvni tlak ter izračunati indeks telesne mase, opraviti ginekološki pregled, ginekološki ultrazvok, pregled dojk in mamografijo. Predvsem pa žensko seznaniti o zdravem načinu življenja. Med zdravljenjem izvajamo redne letne ginekološke kontrole, pregled dojk z mamografijo opravimo enkrat na dve leti, po petih letih pa enkrat letno. Z natančnim upoštevanjem omenjenih navodil je strah popolnoma odveč. Zaradi HNZ se tveganje za raka dojke poveča šele po petih letih, a je kljub temu to tveganje nizko. Primerljivo je s tveganjem ob zmernem uživanju alkohola ali celo manjše, kot je tveganje pri debelosti. HNZ v obliki tablet poveča tveganje za vensko trombembolijo za trikrat, in sicer je tveganje največje v 1. letu zdravljenja, nato se postopoma znižuje. Ne predpisujemo ga ženskam, ki so vensko trombembolijo že imele. Imamo tudi transdermalno HNZ, ki tveganja za vensko trombembolijo ne poveča.
Drži, da se predvsem progesteron povezuje s povečanim tveganjem za nastanek raka na dojkah? Če da, zakaj je kljub temu pomemben del te terapije?
HNZ so hormoni, ki jih ženska v telo vnaša v obliki tablet, obližev, injekcij, vaginalnih obročkov ali pršil. Bistvo je nadomeščanje estrogena, medtem ko je progesteron pomemben, saj ščiti maternično sluznico pred nastankom hiperplazije in raka. Pri monoterapiji z estrogeni je na primer tveganje za raka dojke celo manjše kot pri neuporabnicah HNZ. Je pa progesteron nujno potreben pri ženskah, ki še imajo maternico.
Ali pozitivni učinki terapije presegajo tveganja?
Vsekakor, v kolikor je HNZ predpisano v skladu s smernicami.
Kateri so najpogostejši stranski učinki HNZ?
Bolečine v dojkah ali občutljivost dojk, glavobol in povečanje telesne mase zaradi zastajanja tekočine.
Kdaj ginekolog predlaga HNZ?
Kadar za to obstaja indikacija, predvsem ob hudih menopavznih težavah, ki slabšajo kakovost življenja. Na splošno pa za lajšanje in preprečevanje vseh kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih posledic.
V katerih primerih hormonsko terapijo odsvetujete?
Vedno, kadar za to obstaja kontraindikacija. To pa so nepojasnjena krvavitev iz nožnice, rak dojke ali sum nanj, znani estrogensko odvisni tumorji ali sum nanje, nezdravljena hiperplazija maternične sluznice, aktivna bolezen jeter, arterijska in venska trombembolija, nezdravljen povišan krvni tlak, porfirija, preobčutljivost na učinkovine ali pomožno snov.
Poznamo lokalno in sistemsko zdravljenje. Kaj vključujeta?
Lokalno zdravljenje v obliki vaginalnih tablet ali mazil se uporablja za preprečevanje in zdravljenje srednjeročnih posledic, kot so suha nožnica, boleči spolni odnosi, urinska inkontinenca. Ob pravilni uporabi nima sistemskega učinka in se lahko uporablja dlje časa.
Kdaj se mora zdravljenje začeti? Že pred nastopom menopavze?
Seveda. Čim prej, tem bolje.
Koliko časa v povprečju traja terapija in od česa je trajanje odvisno?
Odvisno od začetnih simptomov in ciljev. Kratkotrajno HNZ, ki traja do 5 let, uporabljamo predvsem za lajšanje kratkoročnih in srednjeročnih posledic, dolgotrajno pa predvsem kot zaščita pred osteoporozo in srčno-žilnimi boleznimi.
Morda nasvet za ženske, ki te terapije kljub vsemu ne želijo. Lahko simptome ublažijo s hrano, z dodatki, spremembo življenjska stila?
Vsem ženskam, ki so že pred posvetom z ginekologom proti HNZ, priporočam, da se najprej temeljito z njim pogovorijo in se šele nato odločijo. Vsekakor so koristi tega zdravljenja ob individualni obravnavi ženske in primerni izbiri vrste HNZ večje od potencialnih tveganj. Smernice, ki jih uporabljamo, temeljijo na z dokazi podprti medicini, kar ne moremo reči za alternativna in komplementarna zdravljenja. Med njimi so priljubljeni predvsem zeliščni preparati z vsebnostjo fitoestrogenov, ki so podobni estradiolu.
