“Sladkorna bolezen (SB) ni samo povišan sladkor v krvi, je neozdravljiva bolezen, ki zahteva nenehen nadzor nad telesom ter povzroča številne stiske in strahove. Dobra psihološka podpora ljudem s sladkorno boleznijo, ki dokazano pomaga, naj bo enakovredni del celostne oskrbe ljudi s sladkorno boleznijo,” je na tiskovni konferenci pred svetovnim dnem sladkorne bolezni, ki bo v petek, 14. novembra, poudaril Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.
Na tiskovni konferenci so sogovorniki razgrnili pogosto temnejšo plat življenja s sladkorno boleznijo – duševne stiske oseb s sladkorno boleznijo.
Tudi, ko narediš vse prav, je dan s sladkorno boleznijo nepredvidljiv
“Le tisti, ki to živi, ve, kako nepredvidljiv utegne biti vsak dan, tudi ko narediš vse prav. Z leti spoznaš, da te ne določa številka na merilniku sladkorja v krvi, temveč pogum in moč, da vedno znova poskrbiš zase. Med nami, ljudmi, ki živimo s sladkorno boleznijo, obstaja razumevanje brez besed, ki ti daje moč, da gremo naprej z upanjem, da je čedalje bolje in lažje, ter srcem, ki nikoli ne obupa,” je ob tem dejala Lana Matjašič Filipič, trenerka in podjetnica, ki živi s sladkorno boleznijo tipa 1.
Psihološko breme sladkorne bolezni
“Psihološko breme kronične bolezni pomeni vse stiske in neprijetna doživljanja, ki jih posameznik doživlja v povezavi s svojo boleznijo,” je poudarila dr. Simona Klemenčič, klinična psihologinja s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana. Lahko so povezana z dejstvom, da telo ne deluje povsem brezhibno, kar povzroča občutke žalosti, jeze ali obupa. Sladkorna bolezen od posameznika zahteva tudi veliko lastne angažiranosti in vsakodnevnega sodelovanja, kar pa je lahko za nekatere zelo naporno in obremenjujoče. Kadar jim dobro vodenje bolezni ne uspe povsem, se velikokrat počutijo krive, da niso zadovoljili lastnih ali zdravnikovih pričakovanj, in se sramujejo svojih zdrsov. Okrepi se tudi strah pred tem, da bi se pojavili dolgoročni zapleti. “Nekaterim je neprijetno pred drugimi ljudmi, ker zaradi sladkorne bolezni izstopajo. Mnogi povedo, da doživljajo številne opazke in pripombe od drugih, kaj bi bilo dobro zanje, kako naj ravnajo in podobno,” je o pogosti stigmi povedala Klemenčičeva.
Vse to seveda prepoznavajo tudi v klinični praksi. Posameznikom ‒ povsem normalno ‒ niha motivacija za samourejanje bolezni. “Ob pogovorih o bolezni jim postane neprijetno, težko, zdravstveni pregledi jim pomenijo stisko. Nekateri se celo umikajo od zdravstvenega sistema, redkeje prihajajo na kontrole. Včasih pa o teh vedenjih poročajo svojci, ki povedo, da so se osebe z boleznijo spremenile, so v stiski ali opuščajo vodenje bolezni,” je povedala Klemenčičeva ter poudarila, da moramo biti še posebej pozorni pri otrocih in mladostnikih, saj zato, da bi ugajali, svoja doživljanja morda poskušajo še večkrat prikriti kot odrasli.
Ljudem s kroničnimi boleznimi dajemo odgovornost, ki je morda vsi ne zmorejo
V zadnjih dveh desetletjih smo priča neslutenemu napredku pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo. Tehnični pripomočki s senzorji za kontinuirano merjenje sladkorja v krvi in inzulinske črpalke so dramatično izboljšali zdravljenje in življenje oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Razvoj zdravil, ki zmanjšujejo zaplete sladkorne bolezni ne samo prek delovanja na sladkor v krvi, je pomembno izboljšal obolevnost in smrtnost oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. “Moderna, na bolnika usmerjena celostna obravnava resda podaljša in izboljša kakovost življenja naših bolnikov. Ob tem pa se moramo zavedati, da življenje s kronično napredujočo boleznijo, kot je sladkorna bolezen, pomeni veliko psihološko breme, ki smo ga z izobraževanjem osebe s SB, poskusom opolnomočenja in prenosom odgovornosti nanjo samo in svojce lahko še dodatno povečali,” je opozorila Urška Kšela, dr. med., specialistka internistka diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor. Tega bremena vsi ljudje ne zmorejo.
Stiske niso simptom šibkosti
“Pomembno je prepoznati, da vse omenjene stiske in doživljanja niso simptom šibkosti, temveč odgovor na zahtevno situacijo. Njihova prepoznava in pogovor o njih pa prvi korak k razbremenitvi in k iskanju rešitev. Pri nas na Pediatrični kliniki so vsi člani tima okrepljeni s temi znanji, da lahko prepoznajo posameznike s takšnimi težavami in jih podprejo ter po potrebi usmerijo na dodatno strokovno pomoč,” je dodala Simona Klemenčič.
Slovenski diabetologi psihološko oskrbo oseb s SB prepoznavajo kot pomemben del zdravljenja, ki so ga vključili tudi v smernice obravnave ljudi s SB. Najpomembnejši sta prepoznava psihosocialnih težav in pravočasna uvedba ustreznih psiholoških intervencij. V obravnavo oseb s SB je vključenih veliko strokovnjakov, ob diabetoloških timih na vseh ravneh zdravstvenega varstva tudi zdravniki družinske medicine, referenčne diplomirane medicinske sestre in različni profili zdravstvenih delavcev v centrih za krepitev zdravja. “Glavno vlogo pri psihološki oskrbi pa imajo klinični psihologi, ki jih na žalost večina diabetoloških timov v Sloveniji še nima. Pred nami je obdobje, v katerem bomo morali svoja vedenja, usmeritve in izboljšave na področju psihičnega zdravja vpeljati v vsakdanje klinično delo,” je dejala Urška Kšela.
Tako je po besedah dr. Karin Kanc, dr. med., specialistke internistke diabetologinje in mednarodno certificirane integrativne psihoterapevtke iz zasebne diabetološke ambulante jazindiabetes, prelomni trenutek, da se je Evropsko združenje za raziskave sladkorne bolezni (EASD) odločilo za oblikovanje smernic o negativnem stresu pri sladkorni bolezni. Dr. Kančeva je članica posebne skupine EASD, ki smernice pripravlja. “Vesela sem, da sem po 30 letih osebnih prizadevanj, da se ‘prizna’ medsebojni vpliv psihe in sladkorne bolezni, ter po 15 letih simpozijev DiaMind za kolege diabetologe in druge zdravstvene delavce doživela potrditev pomena tega področja v Sloveniji in svetu. Čaka nas še veliko dela,” je dejala.
Po podporo med sotrpine – v društva za sladkorno bolezen
“Marsikdo je na začetku, ob diagnozi, resnično zaskrbljen in ne ve, kako zaživeti s sladkorno boleznijo. To je res veliko psihološko breme, zato bi povabila vse, ki so v dilemi, naj se nam pridružijo v društvu ljudi s sladkorno boleznijo. Skupaj nam je lažje,” je roko in oporo posameznikom s sladkorno boleznijo ponudila Karmen Maričič, predsednica Društva diabetikov Ljubljana, ki tudi sama že dolgo srečno in energično živi s sladkorno boleznijo.
Sogovorniki na konferenci za javnost so poudarili družbeno odgovornost in spoštljivost do posameznikov s sladkorno boleznijo. “Skupaj moramo iskati sistemske rešitve za tiste, ki bolezni sami ne zmorejo biti kos. To pa pomeni, so poudarili, da moramo v to načrtno vlagati energijo in sredstva,« je dejala klinična psihologinja Simona Klemenčič. »Navsezadnje bodo opolnomočene osebe poleg tega, da bodo imele boljšo kakovost življenja, dolgoročno lahko boljše prispevale k družbi in bile v manjše družbeno breme zaradi bolezni,” je še dodala Maričičeva.
Dan, ko bomo lahko preprečili sladkorno bolezen
Prioritete Mednarodne zveze za diabetes za Evropo (IDF Europe) vsekakor posredno vplivajo tudi na psihološko breme oseb s sladkorno boleznijo. IDF podpira vsa strokovna prizadevanja za uveljavitev zdravljenj in oskrbe, ki bi celo lahko preprečila, da bi se psihološko breme, ki navadno nastane ob diagnozi in v času življenja s sladkorno boleznijo, sploh pojavilo. “Zdaj je ‘ozdravitev’ sladkorne bolezni tipa 2 realna možnost, če bi seveda zdravnik lahko pravočasno predpisal ustrezna zdravila. To bi brez dvoma imelo neposredni učinek na negativni stres, ki ga prinaša sladkorna bolezen. Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa je velika stvar presejalno testiranje in možnost terapevtskega ukrepanja v predklinični fazi bolezni (stadij 2). Oboje je tudi prioriteta IDF Europe, katere članica je tudi SLODA,” je povedal prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predsednik IDF Europe in specialist pediater endokrinolog ter predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Sicer pa, kot je dejal, so nove generacije oseb s sladkorno boleznijo res drugačne, zato se bo moral spremeniti tudi pristop k psihološki podpori, k čemur lahko zelo pripomorejo nove tehnologije s podporo umetne inteligence.
