Previdnost pri rokovanju s hrano in ustrezno shranjevanje so ključni pri zmanjševanju tveganja za bolezni, povezane z zaužitjem pokvarjenih živil. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ opozarjajo, da datumi uporabnosti ne odražajo nujno tveganja za okužbe ali zastrupitve, ampak predvsem svežino živil.
Pomembno je razlikovati med oznakama uporabno najmanj do, ki označuje kakovost živila, in porabiti do, ki označuje njegovo varnost. Medtem ko lahko živila z oznako uporabno najmanj do pogosto zaužijemo tudi po preteku roka, pa moramo živila z oznako porabiti do zavreči po tem datumu, saj lahko predstavljajo resno zdravstveno tveganje.
Kaj pomenijo oznake na živilih?
Uporabno najmanj do: označuje datum, do katerega izdelek ohranja pričakovano kakovost. Po tem datumu je lahko še vedno varen za uživanje.
Porabiti do: uporablja se pri hitro pokvarljivih živilih (meso, ribe, mlečni izdelki) in označuje zadnji dan, ko je izdelek varen za uživanje.
Prodati do: namenjeno trgovcem za lažje upravljanje zalog, ne pomeni nujno, da je hrana pokvarjena po tem datumu.
Katera živila lahko zaužijemo tudi po pretečenem roku?
- Jogurt in kislo mleko – če nima čudnega vonja ali nenavadnega okusa, je lahko užiten še nekaj dni po pretečenem datumu.
- Jajca – preizkusimo jih lahko s testom vode: če jajce potone, je sveže, če plava, ga raje zavrzite.
- Testenine in riž – suhi izdelki so užitni po pretečenem datumu, če niso izpostavljeni vlagi.
- Konzerve – neodprte konzerve so varne po preteku roka, če ni poškodb na embalaži.
- Moka, sladkor, sol – suhi izdelki ne razvijejo škodljivih bakterij, vendar lahko izgubijo kakovost.
Živila, ki jih ne smemo uživati po pretečenem roku
- Sveže meso in perutnina: bakterije, kot sta salmonela in E. coli, se hitro razmnožujejo, tudi če meso ne oddaja neprijetnega vonja.
- Predelani mesni izdelki: zaradi visoke vsebnosti vlage in nizke vsebnosti soli so idealno gojišče za bakterije.
- Morska hrana: ribe in morski sadeži hitro razvijejo toksine, ki jih tudi kuhanje ne uniči.
- Mehki siri (npr. ricotta, feta, kremni sir): ko se enkrat okužijo s plesnijo, je kontaminacija globlja, kot je vidno s prostim očesom.
- Surova zelenjava z znaki plesni: plesen na jagodičevju in solati je znak, da so prisotni škodljivi mikroorganizmi.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je v letu 2022 v Sloveniji zavrglo približno 143.000 ton hrane. To pomeni povprečno 68 kilogramov hrane na prebivalca. Kar 40 % vse zavržene hrane nastane v gospodinjstvih, pri čemer bi bilo več kot polovico te hrane mogoče preprečiti. Z boljšim načrtovanjem nakupov, pravilnim shranjevanjem in uporabo živil tudi po pretečenem datumu “uporabno najmanj do” lahko znatno zmanjšamo količino zavržene hrane.
Kako podaljšati obstojnost hrane?
Pravilno shranjevanje živil lahko močno vpliva na njihovo obstojnost:
- Mlečne izdelke shranjujte na zadnji polici hladilnika, kjer je najhladneje.
- Sadje in zelenjavo pravilno ločite: jabolka, banane in paradižnik proizvajajo etilen, ki pospešuje zorenje drugih živil.
- Zamrzovanje je odličen način podaljšanja obstojnosti živil. Mesne izdelke, kruh, zelišča in celo mleko lahko uspešno zamrznete.
- Zmanjšajte stik živil z zrakom: vakuumsko pakiranje ali tesno zaprti kozarci podaljšajo obstojnost suhe hrane.
Vir:
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. Živila s pretečenim rokom uporabnosti. Pridobljeno: januarja 2025, s spletne strani https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/zivila-s-pretecenim-rokom-uporabnosti/
