Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčno – žilna motnja, ki se pojavlja v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno lokaliziran na eni strani glave. Spremljajo ga slabost, bruhanje, preobčutljivost za svetlobo (fotofobija) in zvok (fonofobija).
Sprožilci migrene so lahko stres, tesnoba, depresija, sprememba spalnega ritma, glasen hrup ali celo določena vrsta hrane. Strokovnjaki Univerze Harvard pa so ugotovili, da je med njimi tudi kofein. “Želeli smo oceniti vlogo vnosa kofeinske pijače kot možnega sprožilca migrenskih glavobolov na isti ali naslednji dan,” piše na začetku študije, objavljene v ugledni medicinski reviji The American Journal of Medicine.
Potek raziskave
Sodelovalo je 98 ljudi z značilnimi napadi zmernega ali hudega glavobola. V študiji piše, da jih pestijo izčrpajoči glavoboli do 14 dni na mesec. Udeleženci študije so vsako jutro in zvečer šest tednov v elektronske dnevnike beležili različne dejavnike povezane z migreno; vključno z vadbo, uživanjem kofeina in alkohola, stresom, kakovostjo spanja in seveda glavoboli.
Skupina razikovalcev je od udeležencev želela izvedeti, koliko na dan spijejo kave, čaja ter gaziranih in energetskih pijač. Na koncu so ugotovili, da pitje treh ali več skodelic na dan znatno poveča tveganje za epizodne napade migrene; če so spili tri skodelice na dan, se je tveganje za napad še isti dan povečalo za 40 odstotkov, po petih skodelicah pa že za 161 odstotkov. “Z uporabo statističnega modela so ocenili, da pitje ene ali dveh pijač s kofeinom ne spremeni možnosti za migrenski glavobol na isti dan, ko pa so prostovoljci zaužili tri ali več kofeinskih pijač, so bile kvote bistveno večje,” še piše v študiji.
Pogosta oblika glavobola
Sicer je migrena ena najpogostejših oblik glavobola, ki ogroža približno 12 odstotkov odrasle populacije in je trikrat pogostejša pri ženskah. Danes še vedno več kot 40 odstotkov ne dobi prave diagnoze, zato sta razumevanje razvrstitve glavobolov in pravilna diagnoza osnova za zdravljenje, opozarjajo strokovnjaki. Sicer ta bolezen ljudi onesposablja na številne načine, jim zmanjšuje kakovost življenja, delovno sposobnost in učinkovitost, strošek bolnikov z migreno v Evropi na leto doseže do sedemindvajset milijard evrov.
Zanimivosti o migreni:
Simptome migrene opisujejo že tisočletja, kajti bolezen ni le težava modernega in preobremenjenega človeka. Zgodovina in prelomnice pri raziskovanju te nevrološke bolezni:
Že v 1. stoletju je Aretej razdelil glavobole v tri glavne skupine, ki so še danes temelj moderne razvrstitve glavobolov.
Galen iz Pergamona je v 2. stoletju uporabil izraz hemicrania, iz katere izhaja beseda migrena. V 10. stoletju je v Španiji za lajšanje bolečin zdravnik Abulkas predpisoval obkladke iz vročega železa okoli glave.
V srednjem veku so nasledniki Galena pripisovali migreno agresivnemu izločku iz jeter.
V zgodnjem 17. stoletju je Charles le Pois prvi opisal zgodnje, svarilne simptome migrene in migrensko avro.
Leta 1712 so v Biblioteci Anatomici, Medic, Chirurgica v Londonu opisali pet glavnih tipov glavobolov, med njimi tudi Megrim, katere simptome lahko prepoznamo kot klasično migreno.
Leta 1780 je Tissot ugotovil, da migrena izvira iz želodčne razdraženosti, se nato prenese na nadočesne živce in sproži napad.
Leta 1883 že opisujejo uporabo izvlečkov iz rženih rožičkov za zdravljenje migrene.
Leta 1938 pa sta Graham in Wolf objavila raziskavo, v kateri zagovarjata kolač iz ergotamina kot edino pomoč pri migreni. Bila sta prva pobudnika modernih raziskav migrene.
