Teden glavobola: Šest stvari, ki jih o glavobolu zagotovo niste vedeli

Glavoboli so ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katero se soočajo ljudje po vsem svetu. Skoraj vsakdo se je že kdaj srečal z neprijetno bolečino v glavi, ki lahko variira od blagega nelagodja do zelo utrujajoče bolečine. Različne vrste glavobolov, vključno z migrenami, tenzijskimi in glavoboli v skupkih, se razlikujejo po simptomih, vzrokih in načinih zdravljenja. Pred kratkim smo obeležili svetovni teden glavobola, zato smo v ta namen poiskali nekaj zanimivih dejstev, ki jih o glavobolu ve le malokdo, čeprav bi jih morali vsi.

1. Z njim se sooča veliko več ljudi, kot si mislite

Glavobol je ena najpogostejših oblik bolečine. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije¹ na letni ravni prizadene približno 40 % celotnega svetovnega prebivalstva, oziroma 3,1 milijarde ljudi. Zanimivo je, da so omenjene bolečine precej bolj pogoste pri ženskah kot pri moških in spadajo v tri najpogostejša nevrološka stanja za večino starostnih skupin: začnejo se že pri starosti 5 let in ostanejo med prvimi tremi do kar 80. leta starosti. Kljub nekaterim regionalnim razlikam, glavobol prizadene ljudi vseh ras, ne glede na to, kje živijo in kakšen je njihov socialno-ekonomski status.

2. To so najpogostejši vzroki za glavobol

Po podatkih klinike Mayo³ lahko simptomi glavobola pomagajo zdravniku ugotoviti njegov vzrok in nato predpisati ustrezno zdravljenje. Večina glavobolov sicer ni posledica hude bolezni, pa vendar so nekateri lahko tudi pokazatelj življenjsko nevarnega stanja, ki zahteva nujno oskrbo. Glavobole v grobem delimo v dve skupini – primarne in sekundarne. Razlike med njimi so več kot očitne.

Primarni glavoboli

Primarni glavobol ni simptom osnovne bolezni. “Nekateri posamezniki so k njim lahko tudi gensko nagnjeni, kar pomeni, da obstaja še toliko večja verjetnost, da se bodo razvili,” pišejo na kliniki Mayo³.

Primarne glavobole v veliki meri lahko sprožijo predvsem dejavniki življenjskega sloga, vključno:

• s prekomernim uživanjem alkohola (zlasti rdeče vino),
• z uživanjem določenih živil (predelano meso, ki vsebuje nitrate),
• s spremembami oziroma pomanjkanjem spanca,
• s slabo držo,
• s preskakovanjem obrokov,
• s stresom.

Sekundarni glavoboli

Sekundarni glavobol je pogosto simptom bolezni. Najpogostejši vzroki za razvoj tovrstnih bolečin so:

• obolenja zob ali ušes,
• visok krvni tlak,
• možganska kap,
• zastrupitev z ogljikovim monoksidom,
• možganski tumor.

3. Je smeh res pol zdravja?

Ste vedeli, da smeh sprošča endorfine, naravne analgetike telesa, kar nekaterim posameznikom lahko pomaga olajšati glavobol? Poleg tega lahko humor in smeh zmanjšata stres, ki pa je v veliki meri sprožilec napetostnih glavobolov⁴.

4. Niso vsa zdravila enako učinkovita

Čeprav smeh deluje protistresno, to še ne pomeni, da bo ozdravil vsakršen glavobol. Glede na priporočila za svetovanje pri samozdravljenju bolečine, izdana s strani Slovenskega farmacevtskega društva, izbiramo zdravila glede na jakost, vzrok in vrsto bolečine. Ste vedeli, da so včasih za blaženje glavobolov uporabljali začimbe in zelenjavo⁵? Danes pa posegamo po nekoliko drugačnih pripravkih.

Tudi v primeru, da bolečino lahko “prenesemo”, je dobro preprečiti, da se ta “razboli”. Zato se priporoča lajšanje bolečine čim prej ko se pojavi, saj je v nasprotnem primeru velikokrat potreben večji odmerek zdravila lahko pa tudi več odmerkov zdravila za lajšanje bolečine. Slednje posebej velja takrat, ko smo v preteklosti že imeli izkušnjo z “razboleno” bolečino.

V kolikor gre za blago do zmerno bolečino, si lahko pomagamo z enostavnimi analgetiki, kot je paracetamol, in sicer v odmerku od 500 mg do 1000 mg na vsakih 6 do 8 ur. Pri tem pa ne smemo preseči dnevnega odmerka, ki je več kot 4000 mg paracetamola. Lahko pa prav tako posežemo po zdravilih iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, kot je ibuprofen, ki ga je treba vzeti v odmerku od 200 do 400 mg vsakih 6 do 8 ur oziroma največ 120 mh na dan. Ne glede na to, za katero zdravilo se odločimo, je pomembno, da se skrbno držimo priloženih navodil za uporabo zdravila ter upoštevamo navodila oziroma nasvete osebnega zdravnika ali farmacevta.

5. Lekofusin, protibolečinsko zdravilo brez recepta

Ko vaš dan prekine glavobol, svetujemo, da izberete Lekofusin®. Gre za zdravilo, ki hitro lajša bolečine, saj deluje že po 15 minutah, njegov učinek pa traja več kot 8 ur. Lekofusin® je idealen za blaženje blagih do zmernih bolečin, kot so migrena, glavobol, bolečine v križu, mišicah in sklepih, zobobol, menstrualne bolečine, simptomi prehlada in gripe ter bolečega grla. Pomaga tudi pri zniževanju zvišane telesne temperature.

Zdravilo ima zaradi kombinacije ibuprofena in paracetamola v eni tableti močnejši protibolečinski učinek. Ti dve učinkovini delujeta vzajemno in zagotavljata širše usmerjeno ter bolj učinkovitejše lajšanje bolečine kot vsaka učinkovina posamezno.

Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

VEČ O ZDRAVILU LEKOFUSIN >>

6. To so znaki, da morate obiskati zdravnika

Ko podležemo glavobolu, se težko osredotočimo na kar koli drugega. Omenili smo, da je v le redkih primerih glavobol posledica resnega bolezenskega stanja, kot so možganske krvavitve, okužbe in podobno. Kljub temu pa je v nekaterih primerih potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč³, in sicer:

• kadar glavobol nastopi nenadoma in hitro postaja intenzivnejši (bolečina se povečuje v nekaj sekundah ali minutah);
• kadar se poleg močnega glavobola pojavita tudi povišana telesna temperatura in otrdelost vratu;
• kadar glavobol spremljajo krči, spremembe vedenja, zmedenost, izguba zavesti;
• kadar se glavobol pojavi nenadoma po naporni vadbi ali manjši poškodbi ter
• kadar glavobol spremljajo tudi oslabelost, otrplost ali težave z vidom.

Priporočamo, da zdravnika obiščete tudi v primerih, ko so glavoboli pogosti in dolgotrajni, v primerih glavobolov, ki vas ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih, in tistih, ki se iz dneva v dan stopnjujejo.