V Sloveniji za rakom letno zboli več kot 8.000 moških, zato je nujno prepoznati dejavnike tveganja, spremljati morebitne simptome in se redno udeleževati presejalnih programov. “Preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni pomenita boljši izid zdravljenja, večjo verjetnost preživetja in boljšo kakovost življenja, ne samo v času zdravljenja, temveč tudi kasneje v življenju,” je povedala mag. Janka Čarman, dr. med., vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja Strokovne skupine za raka prostate pri Državnem programu obvladovanja raka (DPOR).
Med rojenimi leta 2021 bo do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolel vsak drugi moški. Najpogostejša raka pri moških sta nemelanomski kožni rak in rak prostate. Med bolj pogostimi sta tudi pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke, pri mlajših moških pa rak mod.
Rak prostate
Rak prostate je za nemelanomskim kožnim rakom najpogostejši rak pri moških. V letu 2021 je v Sloveniji za to vrsto raka zbolelo 1.617 moških, umrlo pa 487. Rak prostate spada med bolezni z dobrim preživetjem. Običajno napreduje zelo počasi: od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine v povprečju 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let.
Dejavniki tveganja:
- Starost: to je najpomembnejši dejavnik tveganja za raka prostate. S staranjem pojavnost raka prostate narašča. Dve tretjini moških, ki zbolijo za rakom prostate, je starejših od 65 let.
- Družinska obremenjenost: Pozitivna družinska anamneza raka prostate pri svojcih v prvem kolenu (oče ali brat) poveča tveganje, da se bo bolezen pojavila prej in imela tudi bolj agresiven potek bolezni.
- Genetske mutacije: Prisotnost mutacije gena BRCA2 poveča tveganje za razvoj bolj agresivne oblike bolezni.
Bolniki so v začetni fazi bolezni praviloma brez simptomov in znakov oziroma so ti neznačilni. Pogosto so posledica spremljajočih stanj (npr. povečane prostate, okužbe sečil). Lahko se pojavijo težave pri odvajanju seča (povečana pogostnost odvajanj, šibkejši curek, potreba po hitri izpraznitvi sečnega mehurja), genitalna bolečina, motnje spolne funkcije. Znaki napredovale bolezni, ko se rak prostate razširi v sosednje ali oddaljene organe, so lahko tudi bolečine v presredku, bolečine v kosteh, motnje pri odvajanju blata in izguba telesne teže.
V Sloveniji poteka raziskava za uvedbo organiziranega presejanja, ki bi pripomoglo k zgodnjemu odkrivanju agresivnih oblik raka prostate. “Na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v okviru strokovne skupine za raka prostate Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) od lanskega leta vodimo dvoletni ciljni raziskovalni projekt PETER. Namen projekta je priprava strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno implementacijo novega presejanja za raka prostate. V prihodnjem letu bomo začeli s pilotno raziskavo, kjer bomo k presejanju povabili skupino moških med 50. in 69. letom starosti. Glavni cilj presejalnega programa bo poiskati tiste moške, ki imajo agresivno obliko raka prostate,” je povedala mag. Čarmanova.
Rak mod
Rak mod je razmeroma redek rak, vendar je najpogostejši maligni tumor pri moških, starih med 20 in 40. Je eden najbolj ozdravljivih rakov. V letu 2021 je za rakom mod zbolelo 122 moških, umrlo pa sedem.
Dejavniki tveganja za raka mod so kriptorhizem (nespuščeni testisi), manjši volumen moda (atrofija, hipotrofija), že preboleli rak mod, rak na drugem modu, neplodnost in družinska obremenjenost pri svojcih v prvem kolenu (oče ali brat).
Najpogostejši znaki so neboleča zatrdlina v modu (običajno enostransko), hitro povečanje ali zmanjšanje moda, občutek nelagodja, teže ali napetosti v modu. Lahko pa se pojavi tudi topa bolečina v medeničnem dnu ali dimljah. Znaki napredovalega tumorja mod so lahko napetost, občutljivost, bolečina in povečanje prsi.
Samopregledovanje je ključno za zgodnje odkrivanje, kar močno izboljša možnosti za ozdravitev. Strokovnjaki svetujejo moškim, da se od 15. leta dalje redno mesečno samopregledujejo. Knjižica z navodili o samopregledovanju mod je na voljo tukaj.
Pljučni rak
Mesec november je tudi mesec ozaveščanja o pljučnem raku. To je eden izmed najpogostejših rakov in tudi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. V Sloveniji je v letu 2021 za pljučnim rakom zbolelo 945 moških, umrlo pa 723. Za pljučnim rakom običajno zbolevajo starejši po 55. letu starosti. Incidenca pljučnega raka v Sloveniji še vedno narašča, bolj pri ženskah kot pri moških.
Glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni je kajenje, ki povzroči kar 80 do 85 odstotkov primerov pljučnega raka. Ob prenehanju kajenja se začne verjetnost nastanka raka zmanjševati, vendar se tudi 30 let po prenehanju kajenja ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri nekadilcih. Na nastanek pljučnega raka vpliva tudi pasivno kajenje, ki poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka za 20 odstotkov.
Ostali vzroki za nastanek pljučnega raka so lahko izpostavljenost radonu, (plin, ki prihaja iz zemljine skorje in nastane ob razpadu radioaktivnega radija), izpostavljenost azbestu, dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku ter težkim kovinam in njihovim spojinam (delo in bivanje v onesnaženem okolju, npr. v kovinski industriji, kemični industriji ali gradbeništvu).
Znaki pljučnega raka so nespecifični, saj so lahko skupni tudi drugim boleznim. Zaradi tega je nujno, da se ob pojavu težav takoj obrnemo na osebnega zdravnika.
Bolezenski znaki pljučnega raka so lahko:
- spremenjen kašelj (na novo nastali ali sprememba kroničnega kadilskega kašlja),
- težko dihanje,
- nepojasnjena bolečina v prsih,
- izguba telesne teže,
- hripavost,
- utrujenost in slabo počutje,
- pljučnica, ki po zdravljenju z antibiotiki ne izzveni ali se kmalu ponovi,
- kri v izpljunku.
Pljučni rak se zaradi nespecifičnih simptomov pogosto odkrije šele, ko je že razširje. Lahko se kaže celo z bolečinami v kosteh, patološkimi zlomi kosti ali zlatenico. Večinoma pljučni rak nastane na obrobju pljuč, kjer ni čutnic, zaradi tega bolniki ne kašljajo in ne čutijo bolečine. Če je odkrit v zgodnjih stadijih, je to največkrat naključno.
Ključna preventiva pri pljučnem raki je prenehanje kajenja in zmanjšanje izpostavljenosti škodljivim snovem.
Rak debelega črevesa in danke
Za rakom debelega črevesa in danke je v letu 2021 zbolelo 769 moških. Bolezen je pogostejša pri starejših od 60 let. Od leta 2007 je v Sloveniji na voljo presejalni program Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. V program Svit so na vsaki dve leti vključeni moški in ženske med 50. in 74. letom starosti.
Ker v programu odkrivajo in odstranjuje polipe (to so predstopnje raka), lahko z redno udeležbo v presejalnem programu veliko rakov na debelem črevesu in danki preprečijo oziroma odkrijejo dovolj zgodaj, ko je potek bolezni obremenjujoč, zdravljenje pa veliko uspešnejše.
Glavni dejavniki tveganja za nastanek raka debelega črevesa in danke so:
- starost (več kot 90 odstotkov bolnikov je starejših od 50 let),
- alkohol,
- kajenje,
- mesna, z živalskimi maščobami bogata prehrana, malo vlaknin v prehrani,
- premalo gibanja,
- kronična vnetna črevesna bolezen,
- polipi,
- dedna obremenjenost (osebe, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo 1,5- do 2-krat večje tveganje za razvoj raka).
V zgodnji fazi je bolezen pogosto brez očitnih znakov oziroma se le ti pojavljajo tudi pri drugih boleznih prebavil, hemoroidih …
Znaki raka debelega črevesa in danke so lahko:
- bolečine v trebuhu,
- napenjanje in vetrovi,
- spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanja, zaprtost, tanjše blato),
- kri na blatu ali črno blato,
- slabost in bruhanje.
Za zmanjšanje tveganja razvoja tega raka je pomemben zdrav življenjski slog (zdrava prehrana, telesna aktivnost, prenehanje kajenja) in redno sodelovanje v presejalnem programu.
POMEMBNE POVEZAVE:
- Spletno mesto presejalnega programa Svit je na voljo tukaj.
- Zgibanka o raku prostate je na voljo tukaj.
- Zgibanka o raku mod je na voljo tukaj.
- Zgibanka o pljučnem raku je na voljo tukaj.
- Zgibanka o rakih pri moških je na voljo tukaj.
- 12 nasvetov za zdrav življenjski slog je na voljo tukaj.
Več informacij o rakih pri moških preberite na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana.
