“Zdravnik je vedel, da tega antibiotika ni na voljo in dobila sem drugega, s sicer drugo učinkovino, ne penicilinom. To zdravilo mi je sicer prijelo, a precej počasneje kot antibiotik, ki mi ga običajno predpisujejo pri angini. Po njem sem brez simptomov v roku 48 ur, tokrat je trajalo več kot pet dni. Te bolezni si sedaj res ne želite imeti, saj ni ‘pravih’ zdravil,” pripoveduje naša bralka, ki ima zgodovino rezistence na določene antibiotike.
Ker smo zadnje čase mediji večkrat poročali o motnjah preskrbe določenih zdravil, med drugim tudi antibiotikov za otroke, samo preverili, kaj lahko storite, če vašega zdravila ni, ali še nekaj časa ne bo na voljo.
Če ni nadomestilka, lahko po zdravilo tudi čez mejo
V primeru motnje v preskrbi s posameznim zdravilom je na voljo več možnosti, odločitev o končnem izboru sprejmeta bolnik in zdravnik v dogovoru, pravijo na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Pri odločitvi upoštevata osnovno in morebitne pridružene bolezni, sočasna zdravljenja, ki jih morda bolnik prejema in dostopnost nadomestnih zdravljenj.
V idealnem primeru je na trgu prisotno in dostopno zdravilo z isto učinkovino drugega proizvajalca, v enaki farmacevtski obliki in jakosti. Če to ni na voljo, se poskuša z zdravilom v sorodni farmacevtski obliki ali zdravilom, ki vsebuje učinkovino enakega ali vsaj zelo podobnega delovanja, dodajajo na JAZMP. Le v najredkejših primerih je potrebno povsem spremeniti način zdravljenja.
V primeru, da te druge možnosti bolnik in zdravnik ne najdeta ali je morda iz drugih razlogov, kot na primer bližina meje, to najenostavnejša rešitev, si lahko pomagate tako, da se po zdravilo odpravite čez mejo in vam kasneje stroške povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). A le do višine stroška cene zdravila v Sloveniji.
V lanskem letu so bile najbolj obremenjujoče motnje v preskrbi z antiepileptičnimi zdravili, kamor sodijo valprojska kislina, klonazepam in etosuksimid, antirevmatiki, kamor sodi leflunomid, in proti koncu leta z nekaterimi antibiotiki in antipiretiki, predvsem v farmacevtskih oblikah, ki so namenjene otrokom. Večina motenj se je bodisi končala bodisi smo uspeli predčasno zagotoviti zdravilo drugega proizvajalca (valprojska kislina, etosuksimid, leflunomid, amoksicilin v obliki sirupa za otroke), nekatere se naj bi končale oz. razrešile v bližnji prihodnosti (klonazepam).
JAZMP
Podobno kot pri zdravilih, ki so dostopna na zdravniški recept, se tudi pri zdravilih, ki so na voljo brez recepta, občasno pojavljajo motnje v preskrbi, ki pa so z javnozdravstvenega vidika mnogo manj pomembne, še pojasnjujejo na JAZMP.
Poskok povračila stroškov za zdravila
Glede na podatke ZZZS število zdravil, po katere odhajamo Slovenci čez mejo, narašča. V letu 2021 je ZZZS prejel okoli 125 vlog za povračilo stroškov za zdravila, lanko leto je bila ta številka skoraj petkrat višja, prejeli so namreč kar 577 vlog.
V letu 2021 je bilo največ vlog za zdravila za zdravljenje epilepsije in (za zdravljenje epileptičnih napadov pri otrocih. V letu 2022 pa zdravilo za revmatološke bolezni, zdravilo za nevrološke in psihiatrične bolezni ter nekateri obliži.
Pravico do povračila stroškov zdravila na recept, ki ste ga kupili v tujini imate če:
1. lekarna v Republiki Sloveniji izda potrdilo o deficitarnosti zdravila, s katerim potrdi, da zavarovani osebi ni bilo mogoče izdati zdravila v lekarni v Republiki Sloveniji zaradi motnje v preskrbi in zdravila ni bilo mogoče zamenjati z drugim zdravilom in
2. ste kupili zdravilo v tujini v roku ali v obdobju veljavnosti obnovljivega recepta, ki teče od predpisa recepta, na podlagi katerega je kupila zdravilo.
Potrdilo o deficitarnosti farmacevt vpiše kot opombo v elektronski recept ali ga izda v papirnati obliki na zadnji strani recepta ali kot ločeno listino. Če potrdilo o deficitarnosti ni priloženo zahtevi, ki jo vložite na ZZZS, ga pridobi uradna oseba zavoda. Več si lahko preberete na tej spletni strani.
Kje lahko preverite, ali je motena dobava vašega zdravila?
JAZMP spremlja prisotnost vseh zdravil na trgu, ne glede na to ali so dostopna z zdravniškim receptom ali brez njega, in podatke redno tedensko objavlja na svoji spletni strani Zdravila na trgu – JAZMP, kjer so dostopni tako laični kot strokovni javnosti. Podatki so na voljo tudi v centralni bazi zdravil oz. na spletni strani www.cbz.si.
