“Alkopopsi so mešane alkoholne pijače, kot so koktajl, radler, mišmaš, ki mladim odpirajo vrata v svet pitja alkohola. Proizvajalci si prizadevajo prodati idejo o svobodi in užitku, v resnici pa prodajajo preveč družbeno sprejemljivo psihoaktivno snov (drogo), ki nagovarja predvsem mlad(oletn)e,” svarijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer menijo, da so te pijače le “uvertura v pitje”.
Pri teh pijačah. tudi pri brezalkoholnih različicah, je najbolj problematično navajanje na okus. “Prav tako sta obe različici pakirani v precej podobne embalaže, kar proizvajalcem omogoča, da z oglaševanjem brezalkoholnih posredno oglašujejo tudi alkoholne različice,” pravi NIJZ, ki tudi poudarja, da zdravi alkopopsi ne obstajajo, “zato naj vas ne zavedejo enostranske predstavitve proizvajalcev (brez glutena, vsebujejo vitamine, da je njihova pijača bolj zdrava od drugih alkoholnih pijač… )”.
Priročno pakiranje omogoča lažje skrivanje
Uživanje alkoholnih pijač lahko negativno vpliva na fizično in duševno zdravje, medosebne odnose in varnost v prometu. Tudi zato so na Zvezi potrošnikov Slovenije izvedli tržni pregled alkopopsov, ki so med mladimi priljubljeni zaradi živahnih barv, privlačne embalaže in sladkega okusa, ki spretno zamaskira okus alkohola. Poleg tega jim priročna pakiranja omogočajo lažje skrivanje alkoholnih pijač, tudi pred starši.
Urša Menard z Zveze potrošnikov Slovenije poudarja, da je največ alkopopsov na osnovi žganih pijač, med njimi pa so odkrili celo alkopopse s 14 vol. % alkohola, pakirane v 700 ml steklenice. Ti v primerjavi z ostalimi alkopopsi, vsebujejo 3-krat večji delež alkohola in so pakirani v steklenice z 2-krat večjim volumnom. Navodila za uporabo pa navajajo, da si jih lahko postrežemo zgolj v kozarcu z ledom, brez mešanja z brezalkoholnimi pijačami.
Menard hkrati opozarja na pomanjkljivo označevanje, resda skladno z zakonodajo, a do potrošnika neprijazno: “Označba hranilne vrednosti in seznama sestavin na alkopopsih, z izjemo tistih na osnovi vina, je le redko prisotna. V primerih, ko so podatki znanih, pa je hitro jasno, da gre za tekoče energijske bombe, okrašene z aromami in barvili, ki skušajo zakriti nevarnosti pitja alkohola. Samo s tremi stekleničkami lahko popijemo toliko energije kot bi jo zaužili z uravnoteženim kosilom in vrstico čokolade za posladek. Pitje alkohola pa vodi tudi v okrnjeno zmožnost razsodnosti pri izbiri hrane, saj večina poseže po bolj mastni in predelani hrani, ki energijski vnos še dodatno poveča.”
84 % 17-letnikov iz Slovenije je do svojega 17. leta že pilo alkoholno pijačo. V Sloveniji pitje alkoholnih pijač med mladostniki v zadnjih 20. letih sicer upada, a je še vedno nad mednarodnim povprečjem. Pri tem velja izpostaviti, da je pitje alkohola pogosto tudi med polnoletnimi prebivalci (79 % jih je alkohol pilo vsaj enkrat v zadnjem letu), kjer tvegano in škodljivo pitje celo naraščata.
NIJZ
Kot je povedala dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so ljudje pogosto mnenja, da so alkoholne pijače z nižjo vsebnostjo alkohola (npr. vino, pivo, mešane alkoholne pijače) varnejše od alkoholnih pijač z višjo vsebnostjo alkohola (npr. žgane alkoholne pijače). A to ne drži. Pri tveganju škodljivih posledic zaradi pitja alkoholnih pijač vrsta alkoholne pijače ni pomembna, pomembna je količina čistega alkohola, ki jo vnesemo v telo. Pitje alkoholnih pijač je posebej tvegano za mladostnike, ki so bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.
Delež mladih, ki pijejo alkohol, se sicer zmanjšuje, a registrirana poraba čistega alkohola je v letu 2022 znašala 10 litrov na Slovenca, starega 15 let ali več, kar nas uvršča nad evropsko povprečje. Vsak dan je to 2,6 dl piva, 1 dl vina in 0,1 dl žgane pijače skupaj. (Vir: NIJZ)
Pri NIJZ še opozarjajo, da gre pri alkoholu za tekoče energijske bombe. “Energijska vrednost čistega alkohola je 7 kcal/g, kar je skoraj dvakrat toliko kot ogljikovi hidrati s 4 kcal/g. Ko je alkohol mešan s sladkimi pijačami ali celo pripravki iz smetane, se energijski vnos še poveča. Alkohol je problematičen tudi zato, ker je pod njegovim vplivom okrnjena zmožnost razsodnosti in s tem tudi izbire hrane, ki jo uživamo ob pijači – večina poseže po bolj mastni in predelani hrani, ki že tako velik energijski vnos znatno poveča.”
