Mariah Carey, Hilary Swank, Beyonce, Jennifer Lopez, Angelina Jolie … To je le nekaj zvezdnic, ki jih je razveselilo rojstvo dvojčkov. Takšna rojstva so zagotovo nekaj posebnega. Nekateri starši bi rekli, da so zadeli na loteriji, drugi pa v tem vidijo le dvojni stres. Obe skupini imata prav …
Vsako leto se po svetu rodi približno 1,6 milijona dvojčkov. Kot je pokazala raziskava, ki je bila leta 2021 objavljena v publikaciji Human Reproduction, je eden od 42 rojenih otrok dvojček. Število dvojčkov narašča, in to predvsem na račun povečanega števila rojstev dvojajčnih dvojčkov. Število rojenih dvojčkov na 1.000 porodov je zdaj še posebej visoko v Evropi in Severni Ameriki – po vsem svetu je z 9 na 1.000 porodov zraslo na 12. Največ dvojčkov pa se po podatkih te raziskave rodi v Afriki.
Leta 2022 je bilo pri nas po podatkih Statističnega urada RS rojenih 220 parov dvojčkov – 81 mešanih parov, 73-krat sta se rodila po dva dečka, 66-krat pa po dve deklici.
Eden od razlogov za porast dvojčkov je dejstvo, da ženske prelagajo materinstvo na poznejši čas. Pri ženskah v zgodnjih dvajsetih letih je verjetnost, da bodo imele dvojčke, manjša kot pri ženskah, starejših od 35 let. To je zato, ker je pri starejših ženskah večja verjetnost dvojne ovulacije in je zato možnost, da bodo imele dvojčke, dvakrat večja kot pri mlajših ženskah, piše RTL.
Vse več parov se tudi odloča za zdravljenje neplodnosti. Kot je znano, se po zdravljenju neplodnosti možnost za rojstvo dvojčkov podvoji.
Splošni zdravnik dr. Christoph Specht pa je v intervjuju za RTL razkril še eno dejstvo. “Iz dednih razlogov se verjetnost za rojstvo dvojčkov prenaša le po materini strani,” je povedal in razblinil mit, da nosečnost z dvojčki generacijo preskoči.
Enojajčni ali dvojajčni dvojčki – kakšna je razlika?
Identični dvojčki se rodijo, ko se eno od oplojenih jajčec razdeli in razvije v dva otroka, medtem ko se neidentični dvojčki razvijejo iz dveh ločeno oplojenih jajčec.
Dvojčki, rojeni z umetno oploditvijo, so običajno dvojajčni, ker je bilo več jajčec oplojenih vnaprej, da bi povečali možnosti zanositve. “Ženske, ki želijo zanositi in so nato umetno oplojene, dobijo folikle stimulirajoči hormon (FSH), tako da lahko več jajčec dozori,” pravi Specht.
Pri ženskah, ki rodijo dvojajčne dvojčke brez umetne oploditve, se folikel stimulirajoči hormon FSH dejansko poveča sam od sebe. “Ne moremo torej reči, da točno ta gen zagotavlja rojstvo dvojčkov. Gre za genetsko konstelacijo.”
Za enojajčna dvojčka pa je strokovnjak povedal: “Pri enojajčnih dvojčkih gre za individualni proces, ki po dosedanjih spoznanjih nima nobene zveze z genetiko.” Vse se torej začne tako kot pri ‘normalni’ nosečnosti, ko je oplojeno samo eno jajčece. Nato pa pride do razlike, ko se posamezna jajčna celica v maternici nenadoma razdeli in iz nje nastaneta dva zarodka. Čas delitve določa, ali zarodka rasteta v eni ali dveh amnijskih vrečah. Enojajčni dvojčki imajo skoraj enako genetsko zasnovo, še dodaja Specht.
